Cern: Fizikom so se uresničile sanje

Znanstveniki so danes v velikem hadronskem trkalniku v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) prvič zagnali protonske delce s hitrostjo, ki se je približala svetlobni hitrosti, in uspešno zaznali trke delcev. Z eksperimentom bodo poskusili ustvariti podobne razmere kot po velikem poku, v katerem naj bi nastalo vesolje.

Do sedaj so v trkalniku izvajali trke pri energiji okoli 2,5 TeV, danes pa so jih prvič pri energiji 7 TeV. Poskus poteka tako, da dva snopa protonov krožita z močjo 3,5 TeV in tako trčita z močjo 7 TeV. Detektorji so zaznali trke delcev pri hitrosti, ki se je občutno približala svetlobni. Ta znaša približno 18 milijonov kilometrov na minuto, kar pomeni, da bi delci pri taki hitrosti predor pospeševalnika prepotovali kar 11.245-krat v sekundi.

S trki pri tej moči bodo znanstveniki sedaj nadeljevali še od 18 do 24 mesecev, s kratkim tehničnim postankom konec leta 2010.

Delce bodo pospešili še hitreje

V Cernu načrtujejo, da se bodo svetlobni hitrosti povsem uspeli približati po letu 2011. Pospeševalnik delcev je namreč trenutno, tudi pri današnjem dosežku, deloval le z delno zmogljivostjo. Delci bi namreč želeni cilj dosegli šele pri hitrosti 14 bilijonov elektronskih voltov. V teh razmerah bi s pospeševalnikom lahko dosegli približno 600 milijonov trkov v sekundi.

V Cernu upajo, da jim bo s temi poskusi uspelo poglobiti znanje o temni snovi, antimateriji in o morda še skritih dimenzijah prostora in časa.

'Danes je čudovit dan za fizike osnovnih delcev'

Direktor Cerna Rolf Heuer je po zagonu dejal: "Danes je krasen dan za fizike osnovnih delcev. Veliko ljudi je na ta dan čakalo dolgo, vendar sta se njihova potrpežljivost in predanost izplačali.“

Tiskovni predstavnik eksperimenta CMS Guido Tonelli pa je dejal, da detektorji delcev delujejo izvrstno in da so skupine fizikov po svetu že začele z analizo podatkov. Ukvarjali se bodo z nekaterimi izmed največjih ugank moderne fizike, kot je izvor mase, veliko združitvijo sil in tudi s prisotnostjo temne snovi v vesolju. "Pričakujem zelo razburljive čase,“ je še dodal.

Tiskovni predstavnik projekta ALICE Jürgen Schukraft pa je dejal, da se veselijo rezultatov protonskih trkov, "ki nam bodo dali nov vpogled v naravo močnih interakcij in evolucije mase v zgodnjem vesolju“.

Pospeševalnik je stal okoli štiri milijarde ameriških dolarjev

Pospeševalnik so gradili od leta 2003, denarna sredstva pa je prispevalo več kot 20 evropskih držav. Cena celotnega projekta je okoli štiri milijarde ameriških dolarjev, največji donatorki pa sta ZDA in Japonska, ki sicer nista članici Cerna in imata v organizaciji le status opazovalk.

Predor je dolg 27 kilometrov,  nahaja pa se od 46 do 150 metrov pod zemljo.

Nekateri skeptiki in znanstveniki so ob zagonu opozarjali, da bi lahko ob teh poskusih nastale črne luknje. V Cernu pa so možnost tega pojava izključili.

'Kontrolna soba polna navdušenja'

"Trenutno že tri ure uživamo v veliki pogostosti trkov pri rekordni energiji sedem tera elektronskih voltov, kar kaže, da je pospeševalnik in ekipa perfektno pripravljena za naslednje izzive, ki jih še čakajo,“ je za 24UR dejal Marko Mikuž, vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu.

Andrej Gorišek iz Instituta Jožef Stefan pa je dodal, da je bila kontrolna soba polna kot še nikoli prej. "Ko so se trki zgodili, je bilo veliko navdušenja,“ je dodal.

"Bilo je približno tako, kot če pristane letalo polno čarterskih turistov. Takšni aplavzi so se razlegali po kontrolni sobi. Ko enkrat kreneš s štarta, veš, da boš prišel do cilja. Približno tako se počutimo. Je pa še lep kos proge pred nami,“ je razložil Mikuž.