V času okužb vse težje do pregleda ali posveta pri družinskem zdravniku

Dostopnost do družinskih zdravnikov je bila že pred covidom-19 rak rana slovenskega zdravstva. Samo v Zdravstvenem domu Ljubljana potrebujejo okoli 60 novih zdravnikov. A covid epidemija je dostop do bele halje še otežila, pojasnjuje direktor ZD Ljubljana Rudi Dolšak: ''Dejstvo je, da je do zdravnika težko priti in da ni videti, če sem realen in pošten, da lahko kaj hitro popravimo situacijo. V Zdravstvenem domu Ljubljana smo vsakemu, ki je potreboval pomoč, in je prišel do nas, nudili pomoč, in to bomo tudi v prihodnje delali. Dejstvo pa je, da se je treba najaviti po telefonu.''

In tu je bistvo problema. V uredništvo so nam pisali številni nezadovoljni prebivalci iz vse države, ki do zdravnika sploh niso prišli. Telefoni so stalno zasedeni, pišejo, mnogi starejši imajo težave s pisanjem po elektronski pošti, v mnogih primerih so bolniki prišli najdlje do medicinske sestre in te naj bi ocenjevale simptome in odločale o nadaljnjih korakih, česar se zaveda tudi Dolšak, ki ob tem dodaja, da žal ne bo mogoče zadovoljiti potreb in želja posameznih pacientov in obiskovalcev.

A ne gre le za zadovoljstvo po hitri obravnavi. Nastaja lahko tudi škoda na zdravju bolnikov. Med njimi so tudi takšni, ki imajo resna obolenja, a zaradi trenutnega stanja v zdravstvu se postavljanje diagnostike lahko zavleče in lahko utrpijo nepovratno škodo.  

Nezadovoljstvo javnosti postaja vse večje

Kako nezadovoljni so s tem stanjem ljudje, kaže tudi anketa na Facebookovi strani oddaje SVET na Kanalu A, ki sicer ni reprezentativna, a je v samo 48 urah na vprašanje, ali ste med koronakrizo pri splošnem zdravniku naleteli na ustrezno obravnavo, odgovorilo 1657 ljudi. Kar 70 odstotkov jih je odgovorilo, da ne, le 30 odstotkov vprašanih pa je bilo z obravnavo zadovoljnih.

Kar nekaj podobnih izkušenj lahko zasledimo tudi na Facebooku. 

''Mesec dni in pol v bolnišnici, tri bakterije, dvakrat v tem času operirana na kolenu. Sedaj sem mesec dni doma, z zdravnico kontaktiram le po telefonu, noga mi zelo oteka, a ne zdi se ji pomembno, da bi me pogledala.''  

''V Postojni obup ... že da ti nekdo odgovori na telefon, traja nekaj dni.''  

''Pokličeš v otroško ambulanto in ti brez pregleda otroka kar po telefonu napišejo recept. Enako odraslemu.'' 

''Moja mama je z astmatičnim napadom na pregled čakala 48 ur. Pred tem odvzem brisa za korono, najprej pa telefonski nasvet, kako naj si sama pomaga.''

''Sin je imel povišano temperaturo. Poklicala sem v zdravstveni dom, kjer so nam naročili, naj ne hodimo tja in da bodo poklicali nazaj. Nihče nas ni poklical. Skrajno neresno.''

Podaljšanje čakalnih vrst izrazito tudi na urgentnih oddelkih

Nekateri obupajo in se odpravijo kar na urgence, celo po recepte pridejo. A to ni prava pot, svarijo na interni prvi pomoči UKC, kjer so imeli po prvem vročinskem valu naval bolnikov s poslabšanjem kroničnih bolezni, pove zdravnica internistične prve pomoči dr. Lucija Šarc: ''Beležimo hkrati tudi večji priliv okužb, kar je najverjetneje posledica slabše dostopnosti infekcijske klinike, ki je nekako že v drugem valu covida-19.'' 

Čakanje se zdaj še bolj zavleče kot pred koronavirusom. Tisti, ki iščejo pomoč zvečer, lahko čakajo tudi do jutra, a čakalne vrste so primerne razmeram, pojasnjuje Lucija Šarc: ''Ker moramo čakati tudi na izvide brisov, upoštevati pravila izolacije in osebne varovalne opreme, postopek traja še nekoliko dalj časa, so temu primerno dolge tudi čakalne vrste.''

Tudi v prihodnje bo treba splošnega zdravnika poklicati po telefonu ali mu pisati po elektronski pošti, saj drugega načina za kontakt z zdravnikom trenutno ni. Dolšak in Šarčeva še dodajata, da se mora širša javnost zavedati, da prihajamo oziroma smo v 2. valu epidemije, zato apelirata, da večino zapletov pravočasno uredite z izbranim osebnim zdravnikom. Edina pot do tja pa sta potrpežljivost in vztrajanje, dokler se vam kdo ne oglasi.