Šok za Grčijo: Nemčija zavrnila prošnjo za podaljšanje programa pomoči

Grčija je Bruselj danes uradno zaprosila za podaljšanje obstoječega programa evropske finančne pomoči za šest mesecev, so potrdili v grški vladi. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ima prošnjo že v svojih rokah, finančni ministri evrskih držav pa bodo o njej odločali v petek.

A še pred petkovo odločitvijo je prvi šok priletel iz Berlina. Nemčija je namreč zavrnila grško prošnjo za podaljšanje programa pomoči. Po njihovem mnenju namreč prošnja ne vsebuje pogojev, ki jih pričakujejo v evroobmočju.

Grčija želi čas

Ranljiva evrska država želi s podaljšanjem obstoječega programa pomoči pridobiti čas za pripravo protivarčevalnih reform. Tiskovni predstavnik grške vlade Gabriel Sakelarides je na zasebni televiziji Skai dejal, da je njihov cilj dogovor doseči kmalu. Grški finančni minister Janis Varufakis je sicer že v sredo ocenil, da bo grški predlog zadovoljiv tako za grško stran kot tudi za evroskupino.

Slednjemu očitno, vsaj za Nemčijo, ni tako. Tiskovni predstavnik nemškega finančnega ministra Martin Jaeger je dejal, da ''pismo iz Aten ni predlog, ki bi peljal k ustreznim rešitvam''. ''V resnici gre za premostitveno financiranje, brez da bi izpolnili zahteve programa. Pismo ne zadovoljuje kriterijev, dogovorjenih na ponedeljkovem sestanku evroskupine''.

Po nemškemu ne-ju so se odlasili tudi že v Atenah. Evroskupini sporočajo, da imajo finančni ministri držav območja evra v petek le dve možnosti: ali grško prošnjo za podaljšanje programa finančne pomoči sprejmejo ali pa zavrnejo. Zdaj bomo odkrili, kdo želi poiskati rešitev in kdo ne, so izpostavili viri iz vrst grške vlade.

Evroskupina bo o grški prošnji sicer odločala v petek ob 15. uri po srednjeevropskem času.

V Evropski komisiji so sicer v sredo izrazili previdnost. Podaljšanje sedanjega programa pomoči bi po besedah podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, ki je pristojen za evro, pomenilo tudi spoštovanje sedanjih zavez, pri čemer pa je mogoča določena prožnost.

Za Junckerja pismo iz Aten "pozitivno znamenje"

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa nasprotno od Nemčije ocenjuje, da je prošnja za podaljšanje programa finančne pomoči iz Aten "pozitivno znamenje", ki lahko utre pot do razumnega kompromisa, je povedal govorec komisije Margaritis Schinas. V Bruslju sicer neuradno resno dvomijo o dogovoru na evroskupini in omenjajo možnost izrednega vrha območja evra.

Koliko denarja je dobila Grčija?

V sklopu sedanjega evropskega dela programa mednarodne pomoči je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.

Skupaj so sicer Evropska komisija, ECB in Mednarodni denarni sklad Grčiji doslej odobrila dva programa pomoči: najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov. Poleg tega je Grčija v začetku leta 2012 dosegla delni odpis dolga s strani zasebnih vlagateljev v višini prek 100 milijard evrov.

Ne glede na to pa grški javni dolg danes presega 315 milijard evrov in je na ravni 175 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja rekordno velik delež v EU.