Evropska komisija je danes v Bruslju predstavila proračunske predloge za financiranje ukrepov za soočanje z begunsko krizo v tem in prihodnjem letu.
Komisija je danes sprejela prvi sveženj proračunskih predlogov o porabi 1,7 milijarde evrov v dveh letih za ukrepanje v begunski krizi. Za letos predlaga 800 milijonov evrov, za prihodnje leto pa 900 milijonov evrov.
Predlog komisije za ukrepanje v begunski krizi za to leto predvideva 801,3 milijona evrov, ki naj bi bila zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev v okviru letošnjega proračuna in s prevzemom dodatnih obveznosti članic, so pojasnili v Bruslju.
Komisija predlaga 330,7 milijona evrov dodatnih obveznosti za članice, prerazporeditev 70,6 milijona evrov z drugih področij ter 400 milijonov evrov, prvotno predvidenih za humanitarno pomoč in financiranje evropskih sosedskih politik.
Od 800 milijonov evrov naj bi bilo 100 milijonov evrov namenjenih za nujno financiranje članic, soočenih z največjim valom beguncev, v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo varnost. Nujno financiranje je letos že bilo podvojeno na 73 milijonov evrov, a so ta sredstva že izčrpana.
Tristo milijonov evrov je predvidenih v okviru evropske sosedske politike v pomoč tretjim državam pri soočanju z valovi beguncev iz Sirije, na primer Libanonu in Jordaniji.
Skupna sredstva za skrbniški sklad za Sirijo in regijo bodo tako znašala več kot 500 milijonov evrov. Članice bi morale prispevati enako vrednost, tako da bi sklad skupno dosegel vsaj milijardo evrov, poudarjajo v Bruslju.
Sveženj za letos predvideva tudi povečanje nujne humanitarne pomoči in sredstev za civilno zaščito za 200 milijonov evrov v odziv na potrebe Urada visokega komisarja ZN za begunce, Svetovnega programa za hrano in drugih humanitarnih organizacij za takojšnjo pomoč beguncem.
120 novih delovnih mest
Komisija predlaga tudi 1,3 milijona evrov za 120 novih delovnih mest v agenciji za zunanje meje Frontex, Evropskem azilnem podpornem uradu (EASO) in policijskem uradu Europol, ki bodo imeli ključno vlogo pri izvajanju načrta za premestitev beguncev znotraj unije, za kar je sicer dodatno načrtovanih 780 milijonov evrov.
Povečanjhe financiranja za sklade za azil, migracije in vključevanje
Za prihodnje leto pa komisija načrtuje še 900 milijonov evrov za soočanje z begunsko krizo. Oktobra bo predlagala, da se ta znesek vključi v predlog proračuna za leto 2016.
Od tega je 600 milijonov evrov predvidenih za povečanje nujnega financiranja za članice unije v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklada za notranjo varnost ter za kadrovsko okrepitev evropskih agencij Frontex, EASO in Europol.
Tristo milijonov evrov pa je predvidenih za humanitarno pomoč beguncem v državah ob sirski meji in drugim državam zunaj EU.
Članice naj prispevajo v enaki vrednosti
Komisija od Evropskega parlamenta in članic unije pričakuje, da bodo predlagane ukrepe potrdili po hitrem postopku.
V Bruslju pričakujejo tudi, da bodo članice izpolnile obljubo z neformalnega vrha unije minuli teden in še same prispevale v enaki vrednosti.
To velja tudi za že mobilizirana sredstva. EU je po navedbah komisije že mobilizirala milijardo evrov v pomoč Turčiji ter 17 milijonov evrov v pomoč Srbiji in Makedoniji.
Tudi v nujni skrbniški sklad za Afriko z začetnim kapitalom 1,8 milijarde evrov iz finančnih sredstev EU bi morale članice prispevati sredstva v enaki vrednosti, opozarjajo v Bruslju.
Podpredsednik komisije Jyrki Katainen je v povezavi z ukrepanjem v begunski krizi ob tem danes v Bruslju poudaril, da se je treba osredotočiti na zagotavljanje učinkovitih integracijskih politik.
Na vprašanje, ali bodo ukrepi članic za soočanje z begunsko krizo izvzeti pri ocenjevanju skladnosti javnih financ z evropskimi proračunskimi pravili, pa je Katainen odgovoril, da je pakt za stabilnost in rast dovolj prožen ter da je zelo pomembno zagotoviti zdrave javne finance, saj sicer ni mogoče pomagati beguncem.
Članice morajo proračunske predloge za prihodnje leto poslati v Bruselj do 15. oktobra.
