Potencialnega datuma referenduma ob novici, ki pomeni velik preobrat v dosedanjih stališčih, ni nakazal. Blair je izjavil, da se bodo Britanci na ta način res odločali o evropski ustavni pogodbi, a pomen odločitve bo precej bolj daljnosežen. "Čas je, da v tej državi enkrat za vselej razjasnimo, ali želimo biti v središču Evrope ali ne," je v britanskem predstavniškem domu izpostavil Blair.
Evropski mediji so že nekaj dni namigovali, da se je Blair, ki je to doslej zavračal, odločil za sklic referenduma o evropski pogodbi. Novica je po Evropi povzročila nemalo nelagodja, saj so Britanci tradicionalno zadržani do evropskega povezovanja in bi torej utegnili ustavno pogodbo zavrniti. Poleg tega odločitev za referendum v Veliki Britaniji povzroča pritisk na ostale evropske vlade, da o institucionalni reformi, ki jo prinaša ustavna pogodba, prav tako skličejo referendum.
Gre za drugi referendum v zgodovini Velike Britanije
Referendum o evropski ustavni pogodbi bo šele drugi vsenacionalni referendum v britanski zgodovini. Prvi je bil leta 1975, ko so se dve leti po vstopu v evropsko integracijo v letu 1973 Britanci odločali o tem, ali naj ostanejo v EU. Tudi ta referendum je prišel na pobudo takratne laburistične vlade.
Laburistični vodja v britanski poslanski zbornici in nekdanji minister za Evropo Peter Hain je glede možnosti referenduma o evropski ustavni pogodbi 18. maja 2003 dejal: "Tisti, ki so začeli kampanjo za referendum, naj kar pozabijo... Referenduma ne bo." Britanski premier Blair je 28. maja 2003 dejal: "V tej državi ne upravljamo na referendumih." Zunanji minister Jack Straw je 17. junija 2003 dejal: "V zgodovini smo imeli v Veliki Britaniji le en referendum. In to o tem, ali naj ostanemo na skupnem evropskem trgu ali ne."
