V BiH pozivajo k protestom

Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je razsodilo, da Srbija ni odgovorna za genocid v Srebrenici in tako končalo 14 let dolg spor, ki ga je marca 1993 začela Bosna in Hercegovina s tožbo proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma njeni naslednici Srbiji in Črni gori zaradi napada in genocida med vojno 1992-1995.

Razsodbo je prebrala predsedujoča sodišču Rosalyn Higgins iz Velike Britanije. 15-članski sodni senat, ki je obravnavo o tej zadevi začel 27. februarja lani in jo končal slab poltretji mesec pozneje, je odločil, da Srbija ni kriva za genocid v Srebrenici. "Sodišče je zaključilo, da dejanj genocida v Srebrenici ni mogoče pripisati državnim organom obtoženke," je prebrala Higginsova. Dodala je, da ni mogoče ugotoviti, da je Srbija sokriva za genocid, ker je vojski bosanskih Srbov dobavljala opremo, je pa kršila mednarodne obveze, ker zločina ni preprečila in ni kaznovala storilcev.

V Srebrenici se je zgodil genocid

Ob tem se sodniki še odločili, da se je v Srebrenici zgodil genocid. V primeru drugih množičnih pobojev pa ni dovolj dokazov za to, da so storilci načrtovali genocid, še dodaja ICJ. Argumente Beograda, da za odločanje o tožbi BiH niso pristojni, so sodniki zavrnili.

Sodni senat je razsodbo sprejel že 15. februarja letos, vendar tudi za njeno razglasitev veljalo posebna pravila. Proti njej ni pritožbe, če bi BiH zmagala pa bi bilo o morebitni vojaški odškodnini odločeno v posebnem sporu.

BiH razočarana, Srbija zadovoljna

Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Nebojša Radmanović ocenjuje, da bo razsodba ICJ podžgala nove napetosti v državi. Radmanović je pozval k miru v Bih in izrazil upanje, da napetosti ne bodo prerasle v velike proteste.

Muslimanski član predsedstva Haris Silajdžić je izrazil zaskrbljenost, ker Srbija in Črna Gora za zločin genocida nista bili obsojeni in kaznovani. "Razsodba ni bila popolna, toda potrdila je dejstvo, da je bila Srbija odgovorna za kršitev mednarodne konvencije o genocidu," meni Silajdžić, ki je bil leta 1993, ko je BiH vložila tožbo na ICJ, zunanji minister BiH. Obenem je Silajdžić ocenil, da bi morala razsodba ICJ vzpodbuditi BiH, da se s posledicami genocida sooči z ustavno reformo. "Zagotoviti moramo znosno vrnitev beguncev, sprejeti zakon, ki bo prepovedoval omalovaževanje storjenega genocida, ter vztrajati, da sprejmeta Srbija in Črna gora politično, moralno, pravno in materialno odgovornost za kršitev konvencije o genocidu," je poudaril.

Razsodba je razočarala tudi okoli 50 ljudi, ki so pred poslopjem sodišča zahtevali, naj Srbijo spozna za odgovorno za zločine med vojno v Bosni in jo kaznuje.

"Razsodba, da je Srbija v Bosni zakrivila genocid, zame pomeni vse," je dejala 34-letna Hedija Krdžić, ki je v Srebrenici izgubila moža, očeta in dedka. "Bojim se, da bo brez takšne razsodbe nekega dne masaker pozabljen," pa je dejal Sadat Kolonić, ki je poudaril, da bi to pomenilo, da je svet prebivalce Srebrenice in celotne Bosne še enkrat pustil na cedilu. Prav na primeru Srebrenice je Sarajevo oprlo tožbo.

Nevladna organizacija Združenje žrtev genocida v BiH je za torek pozvala k protestom pred vladno palačo, medtem ko je njen predsednik Izet Ganić, ki je bil sodbo razočaran, izrazil upanje, da bo nekega dne "mogoče dokazati resnico". Medtem pa Srbija po njegovem mnenju ostaja "dejavnik nestabilnosti v regiji". Nad razsodbo je bilo ogorčeno tudi združenje Mater in žena Srebrenice, Društvo za ogrožene narode pa je na ICJ naslovilo protestno pismo.

Srbski predsednik Boris Tadić pa je medtem srbski parlament pozval, naj zločin iz leta 1995 obsodijo. "Za nas so težko breme besede sodišča, da Srbija ni storila vsega, da bi pokol preprečila. Zato je pomembno, da parlament v najhitrejšem času sprejme deklaracijo, v kateri bo odločno obsodil zločine, storjene na območju Srebrenice," je povedal Tadić. Tadić je prepričan, da bosta Srbija ter Bosna in Hercegovina le tako odprli novo poglavje v medsebojnih odnosih in zgradili novo zaupanje med prebivalci obeh držav.

Vendar pa bo imel srbski predsednik kar nekaj dela s prepričevanjem članov parlamenta, naj sprejme tovrstno deklaracijo. Tako največja stranka v parlamentu, Radikalna stranka, kot socialisti nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića namreč zanikajo genocid v Srebrenici, tako da bo parlament težko zbral zadostno število glasov.

Tadić je sicer, tako kot premier Vojislav Koštunica, kot pomembno izpostavil, da ICJ ni ugotovil, da je Srbija izvajala genocid v BiH. Srbsko tožilstvo za vojne zločine pa je celo menilo, da ima sodba za Srbijo "zgodovinski pomen, saj je zanikala zgodbo o Srbih kot genocidnem narodu".

Sodbo je pozdravila tudi večina parlamentarnih strank. Vodja radikalcev Tomislav Nikolić je opozoril, da je zelo nevarno, ker je ICJ "ugotovil nekakšen genocid, saj lahko to pomeni, da je ogrožen obstoj Republike srbske". Nikolič je sicer prepričan, da je bil namen tožbe Sarajeva in celotnega sodnega postopka razglasiti Republiko srbsko za genocidno tvorbo.

Sodba pa je razočarala posamezne nevladne organizacije. Tako je predsednica Yukom Biljana Kovačevič Vučo menila, da sodba pomeni "konec tranzicijske pravice in poraz Srbije". Sodba je "dolgoročno slaba za Srbijo in pomeni zmago politike zločinov Slobodana Miloševiča, zmago Ratka Mladiča, Vojislava Koštunice in srbskih radikalcev", je menila.

V Republiki srbski so sodbo pozdravili, saj se je s tem po njihovem mnenju zaključilo poglavje zgodovine in je bila dana nova priložnost za izboljšanje odnosov BiH s sosedami ter znotraj države. Premier entitete Milorad Dodik je zavrnil kakršnokoli odgovornost Republike srbske, njenih institucij, predvsem pa srbskega naroda za zločine v Srebrenici. Kot je poudaril, so zanje odgovorni posamezniki, ki za to tudi odgovarjajo pred haaškim sodiščem ter pred sodišči v Sarajevu in Beogradu.

Soditi posameznikom ali državam?

Sojenje pa je izpostavilo vprašanje, ali je za vojne zločine bolje soditi posameznikom ali državam. Strokovnjak za mednarodno pravo Olivier Ribbelink pa pravi, da je država odgovorna za dejanja svojih uradnikov. V tem primeru torej Srbija za vojne zločine, ki sta jih zakrivila nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in general Ratko Mladić.

V Srbiji pravijo, da bi obsodba stigmatizirala državo in ustavila proces demokratizacije in približevanja Evropski uniji. Proces je znova razdelil tudi Bosno in Hercegovino. Na razsodbo se je že odzval srbski predsednik Boris Tadić, ki je skupščino pozval, naj z resolucijo obsodi pokol v Srebrenici.

Pritožbe ni

Za sodnike ICJ, ki je najvišje sodno telo Združenih narodov (ZN), velja, da jih ločeno izvolita generalna skupščina in varnostni svet ZN. Sodniki imajo devetletni mandat, jamstvo za njihovo neodvisnost pa naj bi bilo tudi pravilo, da jih ne predlagajo države, ampak pravni strokovnjaki iz celega sveta. Vsaka stalna članica VS ZN mora imeti svojega sodnika v petnajstčlanskem senatu ICJ.

Razsodba ICJ je dokončna in proti njej ni pritožbe. Če je poražena stran ne bi spoštovala, je sodišče ne more k temu prisiliti, lahko pa zmagovalko napoti na VS ZN, ki sme proti neposlušni članici uvesti sankcije.