V BiH brez presenečenj

Po prvih delnih izidih v Bosni in Hercegovini na oblasti ostajajo nacionalne stranke, volilna udeležba pa je bila po davi objavljenih podatkih osrednje volilne komisije 52,74-odstotna.

V Federaciji BiH je bila volilna udeležba 51,13-odstotna, v Republiki srbski pa 56,06-odstotna. Pred dvema letoma se je lokalnih volitev v BiH udeležilo 46 odstotka volilnih upravičencev, splošnih pred štirimi leti pa 55 odstotkov.

V skladu s pričakovanji sta bila po prvih delnih izidih za bošnjaškega oziroma srbskega člana predsedstva izvoljena zmerna politika - vodja Stranke za BiH, bivši premier in zunanji minister BiH Haris Silajdžić ter predstavnik Stranke neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Nebojša Radmanović.

Silajdžić je prejel 38,13 odstotka glasov, Radmanović pa od volivcev, registriranih v Republiki srbski, 56,25 odstotka glasov. Tako se zdi, da Srbska demokratska stranka (SDS) prvič ne bo imela člana predsedstva.

Sedanji bošnjaški član predsedstva in predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sulejman Tihić pa bo verjetno izgubil, saj se je po Silajdžiću uvrstil na drugo mesto z 18,12 odstotka glasov. Tihić je poraz že priznal, zatrdil pa, da po delnih izidih ostaja SDA v Federaciji BiH najmočnejša stranka s prepričljivo večino v najmanj petih kantonalnih skupščinah od skupno desetih kantonov.

Sedanji hrvaški član predsedstva Ivo Miro Jović (HDZ BiH) in Željko Komšić iz Socialdemokratske stranke BiH (SDP BiH) pa sta po preštetju 40 do 50 odstotkov glasov tesno skupaj. Drugi je namreč tesno za petami Joviću, ki je prejel 11,83 odstotka glasov podpore.

Mnogi predvidevajo, da utegne Komšić po preštetju glasov v Sarajevu in Tuzli celo zmagati kot hrvaški član predsedstva. Jović je medtem že dejal, da Komšić ne more biti hrvaški član predsedstva BiH, saj ga hrvaški volilci ne bodo izbrali.

Stranka SNSD premiera Republike srbske Milorada Dodika je po podatkih volilne komisije v parlamentu Republike srbske dobila 53 odstotkov glasov, za mesto največje stranke na ravni celotne BiH pa bo tekmovala s SDA in SDP, od katerih bo odvisno oblikovanje sveta ministrov.

Predsednik SDP BiH Zlatko Lagumdžija je sicer menil, da je zelo gotovo, da bo njegova stranka uresničila najpomembnejše volilne cilje, vključno s tem, da bo prva po številu poslanskih sedežev v Federaciji BiH in v parlamentu BiH.

Na nedeljskih volitvah so volivci izbirali vodstvo na več ravneh, ki bo prvič po koncu vojne pred enajstimi leti vodilo državo brez nadzora mednarodne skupnosti. 2,7 milijona volilnih upravičencev je med 7245 kandidati 36 strank in osmih koalicij ter 12 neodvisnimi kandidati za štiriletni mandat izbiralo nove poslance parlamentov BiH in obeh entitet ter tričlansko predsedstvo. V Republiki srbski so volili tudi predsednika in podpredsednika entitete, v Federaciji BiH pa predstavnike v deset kantonalnih skupščin.

EU zadovoljna

Finsko predsedstvo Evropske unije in Evropska komisija sta izrazila zadovoljstvo, da so bile splošne volitve v Bosni in Hercegovini po oceni mednarodnih opazovalcev izvedene "v glavnem v skladu z mednarodnimi standardi, ki veljajo za demokratične volitve". Predsedstvo EU in Evropska komisija sta v izjavah pozvala k čimprejšnjemu oblikovanju nove vlade ter k nadaljevanju izvajanja reform, ki so nujne za nadaljnje približevanje BiH uniji.

Za čimprejšnjo sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju je posebej pomembno, da BiH pospeši reforme na področju policijskega delovanja, javnega radiotelevizijskega oddajanja in javne uprave ter da zagotovi nadaljnje sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn.

BiH je namreč z unijo novembra lani začela pogajanja o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, jo pa Bruselj ves čas opozarja, da je potek pogajanj odvisen od izvajanja potrebnih reform. Na prvem mestu unija od BiH zahteva izvedbo reforme policije.