Ob tem je Rau poudaril, da je pomembno razlikovati med antisemitizmom in kritiko Izraela, čeprav, kot je priznal, za marsikatero kritiko izraelske politike do Bližnjega vzhoda tiči močan antisemitizem. "Kritike na račun obnašanja judov so dovoljene - tako kot na račun kakega drugega državljana neke svobodne države. Vendar pa očitki judom pogosto prihajajo od ljudi, ki jih vodijo antisemitski predsodki," je še dejal Rau.
Nacionalizem, rasizem, sovražnost do tujcev in antisemitizem ne smejo "zastrupiti življenja v naših deželah", je še dejal Rau. Ti pojavi še niso izginili iz Zahodne in Vzhodne Evrope, pa tudi ne iz države, "ki je pred 70 leti načrtno pripravila umor evropskih judov in jih usmrtila: iz Nemčije".
Družno proti antisemitizmu
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je udeležence konference pozval, naj oblikujejo instrumente, s katerimi bi registrirali antisemitske incidente in se proti njim borili. Spor glede bližnjevzhodne politike oziroma evropske politike je dopusten, vendar pa "nikoli ne obstaja razlog za napad na sinagoge ali mošeje", je poudaril Fischer.
Na konferenci je spregovoril tudi Nobelov nagrajenec za mir in preživeli koncentracijskega taborišča v Auschwitzu Elie Wiesel, ki je evropske in severnoameriške države opozoril, da antisemitizem narašča, in jih pozval k ustavitvi "širjenja tega strupa". Wiesel je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja proti nasilju nad judi in za pisanje o holokavstu.
Predsedujoči centralnega judovskega sveta v Nemčiji Paul Spiegel pa je kritiziral medije, ker ti antisemitskim napadom pri svojem poročanju posvečajo premalo pozornosti. Obenem je Spiegel posvaril pred novim "antiislamizmom", ki ga je v Evropi že mogoče prepoznati. Ameriški državni sekretar Colin Powell je ob robu konference pohvalil prizadevanja nemških politikov in organizacij za strpnost med ljudmi različnega porekla in veroizpovedi. "Moj prijatelj Joschka Fiscer je že povedal, da je sramota, da je takšna konferenca sploh potrebna."
Sprejeli bodo akcijski načrt
Dvodnevne konference, ki jo je pripravila nemška vlada v sodelovanju z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), se udeležuje okoli 600 predstavnikov iz skoraj vseh 55 držav članic OVSE - Slovenijo zastopa vodja diplomacije Dimitrij Rupel.
Ob koncu dvodnevnega srečanja bodo udeleženci oblikovali akcijski načrt proti rasizmu in sovražnosti do judov. Konferenca poteka v poslopju nemškega zunanjega ministrstva, v katerem je bila v času nacizma centralna banka.
Rupel na konferenci OVSE o antisemitizmu
Konference se udeležuje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je dejal, da se, skladno z omenjeno odločitvijo ministrskega sveta OVSE, Slovenija zaveda pomena spodbujanja strpnosti in nediskriminacije na vseh področjih. Pri tem se zaveda pomena ustrezne urejenosti medetničnih, medkulturnih, medjezikovnih, medverskih in medrasnih odnosov. Slovenski model urejanja statusa etničnih in verskih skupnosti je priznan in cenjen s strani različnih mednarodnih dejavnikov, vedno pa obstajajo možnosti za njegovo izboljšanje. Rupel je tudi predstavil pravno-formalno ureditev verskih skupnosti v Sloveniji in še posebej orisal življenje judovske skupnosti, zlasti po slovenski osamosvojitvi.
Rupel je še dejal, da Slovenija pozdravlja organizacijo tovrstne konference, obenem pa izpostavil pomen posebnega srečanja o povezavi rasistične, ksenofobne in antisemitistične propagande na svetovnem spletu s kaznivimi dejanji iz sovraštva, ki bo potekalo junija v Parizu. V Bruslju pa bo jeseni potekala konferenca z naslovom Tolerance and the Fight against Racism, Xenophobia and Discrimination. Vse te konference bodo nedvomno povečale pomen odločitve ministrskega sveta OVSE o strpnosti in nediskriminaciji, ki so jo zunanji ministri OVSE sprejeli decembra 2003 v Maastrichtu, je v današnjem nastopu poudaril Rupel.
