23 let po tem, ko so znamenito banjaluško Ferhat-pašino džamijo oziroma Ferhadijo, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, popolnom porušili med etničnim čiščenjem Republike Srbske v času vojne v Bosni in Hercegovini, je danes potekala slavnostna prireditev ob njeni ponovni otvoritvi.
Na slavnosti obnovljene džamije se je zbralo od šest do osem tisoč ljudi, med njimi tudi najvišji predstavniki BiH in turški premier Ahmet Davutoglu.
Govorniki so izpostavili pomen miru, solidarnosti in sožitja. Davutoglu, ki po 22. maju zapušča premierski stolček, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug poudaril, da je BiH z vsemi svojimi narodi eno srce in da se Banja Luka nikoli ne more ločiti od Sarajeva ali Sarajevo od Mostarja.
'Zvonovi in klici k molitvi nikoli niso motili drug drugega'
Trak sta ob uradnem odprtju mošeje poleg Davutogluja prerezala tudi predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović in vrhovni poglavar muslimanov v BiH, reis-ul-ulema Husein Kavazović.
Slednji je opozoril, da so določena sovraštva še vedno prisotna, zato naj nova Ferhadija prispeva h krepitvi zaupanja in sprave ter da bi vsi, ki živijo v BiH, gradili skupno hišo miru in varnosti.
"Zvonovi in ezani (imamov klic k molitvi, op. a.) nikoli niso motili drug drugega. Še naprej odpirajmo vrata drug drugemu," pa je dejal Izetbegović, poroča Klix.ba. Spomnil je tudi, da je med vojnimi opustošenji redko kdo verjel v možnost obnove Ferhadije. "Za tiste, ki so zrušili Ferhadijo, naj bo ta dan trajni spomin," je dodal.
Znamenita Ferhadija iz 16. stoletja je veljala za enega največjih dosežkov otomanske arhitekture v BiH in eno najbolj prepoznavnih značilnosti Banja Luke. Gradnjo je financiral Ferhat-paša Sokolović, po katerem je tudi dobila ime.
Unescov spomenik, ki so ga načrtno uničili
Ferhadija je bila zaščiten kulturni objekt, leta 1950 je bila razglašena za kulturno dediščino Bosne in Hercegovine. Kasneje pa so jo uvrstili tudi na Unescov seznam svetovne dediščine.
Na ukaz vojaških oblasti bosanskih Srbov je bila v celoti uničena med miniranjem 7. maja 1993. Njene ostanke so razkropili na različne kraje, da bi zabrisali vse sledovi za njo. Del ostankov so po vojni v BiH ponovno zbrali in jih vgradili v obnovljeni objekt, navaja Hina.
Obnovo so začeli leta 2001, a so polaganje temeljnega kamna zasenčili protesti lokalnih Srbov, ki so nasprotovali gradnji. Ferhadija je po poročanju Hine ena od 16 mošej v Banja Luki, ki so bile med zadnjo vojno popolnoma porušene, čeprav v mestu ni bilo vojaških spopadov. Večino ostalih so že obnovili.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.