Bahrajnska policija je danes s streli in solzivcem razgnala več sto protestnikov v šiitski vasi Deih zahodno od prestolnice Manama. Umaknili so se v vasi v bližini prestolnice, varnostne sile pa so blokirale ceste do teh vasi.
Oblasti so sicer le dan po zatrtju protivladnih protestov v centru prestolnice aretirale sedem ključnih opozicijskih članov. Kot so povedale, so to storile zato, ker so aretirani govorili s tujimi državami. V izjavi piše, da so neimenovani moški komunicirali s tujimi državami in načrtovali umore civilistov ter uničenje osebne in javne lastnine.
Prijeli so pet šiitskih in enega sunitskega aktivista, pa je sporočil namestnik vodje šiitske opozicijske koalicije Al-Vefak Halil Marzuk, ki je povedal, da so jih aretirali v noči na četrtek.
Med aretiranimi je tudi Hasan Mašaima, vodja skrajnega šiitskega gibanja Hak, ki zahteva padec sunitske monarhije al Halifa, ki je v Bahrajnu, kjer živi večinsko šiitsko prebivalstvo, na oblasti že več kot 200 let. Mašaima se je vrnil iz tujine 26. februarja v okviru pobude za dialog, ki jo je pred časom opoziciji ponudila vlada.

Po policijski uri po cestah patruljirajo vojaki, novinarji na terenu pa poročajo, da policija tudi danes strelja na protestnike. Opozicija, ki si prizadeva za politične reforme, pa naj bi že načrtovala naslednjo potezo. Policija je sicer danes v nekaterih delih Maname skrajšala policijsko uro. Namesto od 16. do 4. ure zjutraj bo po novem od 20. do 4. ure.
Matar Ibrahim, nekdanji opozicijski voditelj bahrajnske šiitske večine, ki je nedavno odstopil s položaja, je povedal, da vlada v celoti ignorira sporočilo ZDA, da so na napačni poti. Ameriški State Department je namreč kritiziral preveliko uporabo sile in Hillary Clinton je pozvala k dialogu. A Ibrahim je povedal, da dokler jim bodo grozili s pištolami, se niso pripravljeni pogovarjati.
ZDA, ki imajo v Bahrajnu pomembno pomorsko oporišče svoje pete flote, so sredino brutalno zatrtje protestov ostro obsodile. Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo po telefonu poklical bahrajnskega kralja Hamada in savdskega kralja Abdulaha ter jima izrazil "globoko zaskrbljenost" nad najnovejšim nasiljem v Bahrajnu. Ob tem je poudaril potrebo po največji možni vzdržnosti od nasilja, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney.
Tudi britanski premier David Cameron je v telefonskem pogovoru pozval bahrajnskega kralja, naj se na protirežimske proteste odzove z reformami in ne z zatiranjem, je v sredo sporočil njegov tiskovni predstavnik.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay pa je danes obsodila ravnanje bahrajnskih varnostnih sil, ki naj bi zasedle bolnišnice v Bahrajnu in s tem po navedbah očividcev preprečile, da bi ranjenim šiitskim protestnikom po protestih nudili zdravniško pomoč. Pillayeva je to označila kot "grobo kršenje mednarodnega prava", v sporočilu za javnost pa je tudi izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja varnostnih sil nad protestniki.
Bahrajnski kralj Hamad je v torek v luči protirežimskih protestov v državi za obdobje treh mesecev razglasil izredne razmere. Dan prej pa so v podporo režimu v Bahrajnu tamkajšnjim varnostnim silam na pomoč prišle sile Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu, in sicer predvsem vojaki iz Savdske Arabije. Združeni arabski emirati pa so poslali 500 policistov.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.