Protestniki, zbrani pred neko sunitsko džamijo, kar naj bi simboliziralo enotnost dveh islamskih skupnosti, so vzklikali gesla, kot so "ne šiiti in suniti, temveč islamska enotnost," "ne tuji administraciji" in "želimo poštene Iračane, ne lopovov". Protestniki so zahtevali tudi pomembno vlogo učenjakov najpomembnejše šiitske verske šole v Iraku, Hauze Ilmije iz Nadžafa, v novi iraški vladi.
Okoli sto uradnikov pa se je udeležilo protestnega zborovanja pred poslopjem mestne uprave v Bagdadu, s čimer so izrazili svoje nasprotovanje imenovanju nekdanjih funkcionarjev stranke Baas na položaje v novi iraški upravi. Inženirji so zahtevali odstavitev treh generalnih direktorjev, pomembnih članov stranke Baas strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, v nasprotnem primeru so zagrozili s prekinitvijo oskrbe z vodo v iraški prestolnici.
Ameriški civilni upravitelj v Iraku Paul Bremer je zavrnil trditve, da nameravajo ZDA preložiti oblikovanje prehodne vlade v Iraku za nedoločen čas. Vlada bo imenovana kakor hitro bo to mogoče, je v Bagdadu zatrdil Bremer. Po navedbah nekaterih iraških politikov naj bi nameravali Američani v Iraku vzpostaviti nekakšno plemensko skupščino po vzoru afganistanske loje džirge. Sestavljalo naj bi jo 500 članov, ti pa bi nato izvolili prehodno vlado.
Prijeli Huseinovega svaka
Sile koalicije v Iraku so prijele svaka strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, je sporočilo centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom). Luaj Hajralah, brat Huseinove soproge in "tovariš" Huseinovega sina Udaja, je v priporu že od petka. Hajralah naj bi v preteklosti odigral pomembno vlogo v iraški varnostno-obveščevalni službi, sicer pa ga ni na seznamu 55 najbolj iskanih predstavnikov strmoglavljenega iraškega režima.
IAEA od ZDA znova zahtevala vrnitev inšpektorjev v Irak
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je od ZDA znova zahtevala vrnitev njenih inšpektorjev v Irak, saj naj bi bili jedrski objekti v državi v "kritičnem stanju". Direktor IAEA Mohamed El Baradej je v Bostonu tudi izrazil zaskrbljenost nad vsakodnevnimi poročili o plenjenju iraških jedrskih objektov. "Imamo moralno odgovornost ugotavljati dejstva in sprejemati nujne ukrepe za ustrezno zaščito," je dejal Baradej.
IAEA je že večkrat opozorila, da bi iz jedrskih objektov v Iraku lahko izginile tudi radioaktivne snovi, ki jih je možno uporabiti za "umazane" bombe. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher pa je pojasnil, da se ZDA še niso odločile, ali bodo mednarodnim inšpektorjem dovolile vstop v Irak. Pojasnil je še, da iraške jedrske objekte stražijo koalicijski vojaki.
Inšpektorji IAEA in Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) so Irak zapustili 17. marca, tik pred začetkom napada sil koalicije na režim iraškega predsednika Sadama Huseina.
Rafsandžani: Iran bo še naprej zahteval odškodnino od Iraka
Nekdanji iranski predsednik Ali Akbar Hašim Rafsandžani je za arabsko televizijo Al-Alam povedal, da bo Iran kljub strmoglavljenju iraškega predsednika Sadama Huseina še naprej zahteval vojno odškodnino od Iraka. "Zahteva po odškodnini za osem let vojne je neovrgljiva," je zatrdil Rafsandžani. Ta je še pojasnil, da so iransko zahtevo po odškodnini potrdili tako Združeni narodi kot iraško prebivalstvo. "Pričakujemo odškodnino od prihodnje iraške vlade," je še dodal.
Iranska zahteva po odškodnini se nanaša na iraško-iransko vojno med letoma 1980 in 1988. Vojno je takrat začel Irak, končala pa se je s premirjem, na podlagi katerega je moral Irak priznati do tedaj veljavno mejo z Iranom. V spopadih je življenje izgubilo več kot 1,5 milijona ljudi.
