Območje napada so kmalu po eksplozijah začeli preletavati ameriški helikopterji. Poslopja ameriške uprave, na katero so neznanci streljali z ročnimi raketometi, niso bila poškodovana, ogenj pa je zajel poslopje nekdanjega iraškega zunanjega ministrstva, ki je bilo sicer močno poškodovano že med lanskimi ameriškimi napadi. Incident naj ne bi terjal žrtev.
V Mosulu na severu Iraka pa sta bila ubita dva iraška civilista, dva policista pa ranjena, potem ko so neznanci z granatami iz mimovozečega avtomobila napadli policijsko postajo al-Sukar.
Dosegli soglasje o iraški ustavi
Do podpisa začasne iraške ustave bo prišlo v ponedeljek, so se sporazumeli šiitski voditelji z Ali Sistanijem na čelu. Kot je dejal eden od šiitskih voditeljev, so dosegli dogovor glede začasne iraške ustave z vodilnimi muslimanskimi šiiti. "Dosegli smo dogovor, zato lahko jutri pričakujemo dobre novice," je še dejal po polurnem pogovoru s 25-članskim šiitskim zborom, ki ga vodi ajatola Ali al Sistani.
Potrditev začasne iraške ustave je pomemben korak v procesu predajanja oblasti Iračanom s strani ZDA. Kakršnokoli odlašanje podpisa ustave bi namreč pomenilo še več problemov pri predaji oblasti, ki je zaenkrat načrtovana za 30. junij.
Dokument bi morali slavnostno podpisati že v petek, potem pa je skupina petih šiitov razočarala z novico, da se šiiti ne strinjajo z vsaj dvema členoma ustave. Predstavniki ajatole Al Sistanija, so namreč izrazili resne pomisleke na besedilo prehodne ustave, predvsem na člen, ki dvema tretjinama volivcem treh provinc omogoča zavrnitev ustave, ki jo bo pripravila izvoljena skupščina. Po njihovem mnenju je ta člen preveč naklonjen kurdski manjšini, ki živi v treh provincah na severu države.
Husein pred iraškim sodiščem
Iraški zunanji minister je zavrnil namigovanja, po katerih naj bi Irak pristal na sojenje Sadamu Huseinu na mednarodnem sodišču. Iraške oblasti mu hočejo soditi pred iraškim sodiščem, kar zahteva tudi večina Iračanov.
"Sadamu se bo sodilo na iraškem sodišču, ne glede na status, ki so mu ga pripisale ZDA," je odločen zunanji minister. "Ko se bo ustanovila suverena iraška vlada, bomo koalicijske sile zaprosili, naj spremenijo Sadamovo klasifikacijo in ga predajo iraškim oblastem, da mu bodo sodile tako, kot mu pritiče," je še dodal.
Bela hiša je medtem ameriškemu pravosodnemu ministrstvu naročila, naj sestavi skupino tožilcev in preiskovalcev, ki naj bi Iračanom pomagala pri sestavi obtožnice. Ne glede na politične želje Busheve administracije, pa morda vse le ne bo šlo po načrtih. Sadam Husein, ki so ga ujeli 14. decembra lani, s preiskovalci sploh ne sodeluje, drži jezik za zobmi in preiskovalcem ne daje ničesar, s čimer bi ga lahko kasneje bremenili.
Sadam Husein je večino zločinov proti svojemu prebivalstvu in proti sosedom izvršil, ko je veljal za zaveznika ZDA, šiitsko prebivalstvo pa je pobijal po porazu v zalivski vojni leta 1991, ko je tedanji predsednik ZDA George Bush starejši Iračane najprej pozval k uporu, nato pa dovolil, da diktator upor krvavo zatre.
Ameriški in mednarodni pravniki se bodo v naslednjih mesecih prebijali skozi 18 ton pisnega gradiva, ki so ga leta 1991 zaplenili uporni Kurdi ter skozi dokazno gradivo, ki ga je med zadnjo vojno zaplenila ameriška vojska. Ameriški veleposlanik za vojne zločine Pierre Richard Prosper pa je pred tedni v Irak iz Londona odpeljal dokumente sedaj neobstoječe skupine za človekove pravice Indict, ki je zbirala dokaze proti Sadamu Huseinu.
