Organizatorji množičnega protesta proti uporabi imena Makedonija za sosednjo državo so sporočili, da se je v središču Aten zbralo več kot 1,5 milijona ljudi. To je pol milijona več, kot so pričakovali. Če podatek drži, to predstavlja 15 odstotkov vsega prebivalstva Grčije. Policija pravi, da ta podatek vsekakor ne drži, saj število udeležencev ocenjuje na 140.000.
V Atene so protestniki prišli iz vseh delov Grčije z okoli 2500 najetimi avtobusi, pa tudi s trajekti z otokov. Policija je zaradi demonstracij v središču Aten ustavila promet in okrepila navzočnost. Po navedbah medijev naj bi bilo policistov 19.000.
Številni Grki, organizacije ter tudi manjše skrajno desne stranke in stranke levih nacionalistov namreč nasprotujejo temu, da bi nekdanja jugoslovanska republika uporabljala ime Makedonija. Prepričani so, da ima pravico do tega imena le pokrajina na severu Grčije – Makedonija.
Grški premier Aleksis Cipras je v sporočilu iz svojega urada že komentiral udeležbo. "Milijon protestnikov, ki so si jih predstavljali organizatorji, se je izkazalo za prazne želje. Velikanska večina Grkov je, ne glede na svoja stališča, ocenila, da velikih zunanjepolitičnih vprašanj ne gre urejati s fanatizmom in nestrpnostjo," je sporočil
Največji še živeči grški skladatelj, ikona levice in upora proti diktaturi v Grčiji, 92-letni Mikis Theodorakis je kot glavni govorec pred zbranimi pozval vlado k razpisu referenduma o morebitnem dogovoru o imenu Makedonije. "Makedonija je bila, je in bo vedno grška," je poudaril pred množico. Makedonijo je označil za neligitimno državo.
Theodorakis, ki je najbolj znan kot avtor glasbe za film Grk, znan pa je tudi po podpori sedaj že pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je zatrdil, da si želi Makedonija na račun Grčije razširiti svoje meje.
"Generacije Skopjancev je bilo vzgojenih na tej ideji," je dejal, pri tem pa uporabil razširjeno poimenovanje Makedoncev. "Želijo vstopiti v Nato in EU z našo lastno podporo, da bi nas potem jutri lahko ogrozili s pozicije moči," je še dejal znani skladatelj, ki je med drugim v preteklosti ameriškega predsednika Georgea W. Busha primerjal z nacističnim vodjo Adolfom Hitlerjem.
Zaradi spora, ki se vleče že vse od razpada Jugoslavije pred več kot četrt stoletja, Atene blokirajo nadaljnje približevanje Makedonije Evropski uniji in Natu, članica Združenih narodov pa je lahko postala le pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM).
Pogajanja pod pokroviteljstvom Združenih narodov (ZN) so v zadnjem času dobila nov zagon, potem ko je makedonski premier Zoran Zaev sporočil, da je rešitev spora prednostna naloga njegove vlade. Pred časom so ZN stranema predlagali pet alternativnih imen, ki vsa vključujejo tudi Makedonijo. Tudi grška vlada je naklonjena "sestavljenemu imenu", ki bi vključeval ime Makedonija.
Protesti tudi drugod po državi
Podoben protest je bil že pred dvema tednoma v Solunu, ki se ga je po ocenah organizatorjev udeležilo 400.000, po podatkih policije pa 90.000 ljudi.
Organizatorji, na čelu katerih so skupine izseljencev, so še pred začetkom demonstracij zatrdili, da so demonstracije nepolitične. "Vsi smo domoljubi. Ni strank, ni barv," je povedala ena od organizatork Georgia Bitaku.
Vlada opoziciji namreč očita, da želi demonstracije izkoristiti v svojo korist. Člani glavne opozicijske stranke, konservativne Nove demokracije, in tudi neonacistične Zlate zore so se namreč udeležili protestov v Solunu.
KOMENTARJI (313)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.