Tujina

V Alžiriji nemiri pred volitvami

Alžir, 29. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Medtem ko se Alžirija pripravlja na četrtkove parlamentarne volitve, je v berberski pokrajini Kabilija na severovzhodu države prišlo do krvavih spopadov med mladimi nasprotniki volitev in policijo.

Najhujši spopadi so potekali v berberskem središču Tizi Ouzou, kjer je ranjenih več ljudi. Protestniki so postavljali cestne zapore, da bi preprečili postavitev volišč, v številnih krajih pa so celo kradli in sežigali volilne skrinjice. V Kabiliji bo najverjetneje prišlo do splošnega bojkota volitev, v regiji pa že več dni poteka splošna stavka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika
Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika FOTO: Reuters

V Alžiriji bodo v četrtek volili novo narodno skupščino, ki jo bo ne glede na bojkot volitev v Kabiliji tudi po njih verjetno vodila islamsko-konservativna večina. 18 milijonov volilnih upravičencev bo tokrat izbiralo med 10.000 kandidati, predvolilna kampanja pa je potekala mirno in brez posebnega navdušenja.

V Kabiliji, kjer je spomladi leta 2001 v nemirih, ki so jih oblasti nasilno zatrle, umrlo več kot 100 ljudi, kriza še ni rešena. Kljub temu, da je bil berberski jezik priznan za uradni jezik, kabilski voditelji zavračajo "volilno farso" in pravijo, da bodo naredili vse, da bi preprečili volitve. Dve stranki, ki delujeta v tej regiji, Fronta socialističnih sil (FFS) Hosina Ajta Ahmeda in Združenje za kulturo in demokracijo (RCD) Saida Sadija, sta pozvali k bojkotu volitev. FFS poleg tega meni, da Alžirci ne potrebujejo volitev, temveč dostojno življenje. To območje sicer predstavlja tretjino sedežev v 389-članski narodni skupščini.

V Alžiriji tudi pred volitvami ni šlo brez nasilja
V Alžiriji tudi pred volitvami ni šlo brez nasilja FOTO: Reuters

Prvi večstrankarski parlament so v državi izvolili pred petimi leti. Prve svobodne volitve v zgodovini neodvisne Alžirije decembra 1991 so bile po zmagi Islamske fronte rešitve (FIS) razveljevljene, kar je državo pahnilo v državljansko vojno, ki je trajala do leta 1995, nasilje v Alžiriji pa je doslej terjalo že več kot 100.000 mrtvih. Nasilje oboroženih islamskih skupin se nadaljuje in je od začetka leta zahtevalo več kot 600 žrtev, državo pa zaradi težkega socialnega in gospodarskega položaja redno pretresajo nemiri in stavke.

Po mnenju številnih opazovalcev in večine medijev razmerje sil dopušča možnost glavnim strankam - Nacionalno demokratično združenje, Fronta narodne osvoboditve in Gibanje družbe za mir -, da bi znova dobile večino v narodni skupščini. Anketa časnika El Vatan je pokazala, da bi koalicija dobila več kot 70 odstotkov glasov.

Alžirski predsednik Abdelaziz Buteflika je aprila zaradi velike prevare na zadnjih volitvah ustanovil posebno komisijo, ki bo skrbela za "transparentost in poštenost" volitev. Alžirce je pozval, naj se množično udeležijo volitev in naj podprejo njegovo opcijo, da bi lahko dokončal reforme, ki bodo Alžirijo vključile v tok globalizacije. Alžirija ima 31 milijonov prebivalcev. Večina Alžircev je berberskega porekla, vendar se jih ima okoli 84 odstotkov za Arabce. Glavni berberski skupini sta Kabili v Kabiliji (2,54 milijona) in Šaviji v hribovju Aures in na vzhodu države (1,4 milijona).

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20