Uzbekistan zaradi prevelikega števila beguncev zaprl meje

Nasilje v Kirgiziji se nadaljuje. V spopadih naj bi umrlo že vsaj 124 ljudi, po podatkih predstavnika oblasti celo 200.

Veliko Uzbekov, po nekaterih informacijah celo 100.000, je že zapustilo državo in zbežalo v Uzbekistan, vendar pa je ta zdaj zaradi prevelikega navala beguncev zaprl meje s Kirgizijo.

Po nekaterih podatkih naj bi se v torek zaradi izbruha nasilja za zaprtimi vrati celo sestal Varnostni svet Združenih narodov.

Ban Ki Mun poslal odposlanca

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je zaskrbljen zaradi medetičnih spopadov v Kirgiziji, zaradi česar je v Biškek poslal svojega odposlanca. V štirih dneh je v spopadih umrlo 124 ljudi, okoli 1.690 pa je ranjenih, je sporočilo ministrstvo za zdravje. 93 ljudi je bilo ubitih v mestu Oš in 24 v Džalal-Abadu. Predstavnik oblasti pa je v prestolnici dejal, da je v spopadih od četrtka umrlo že 200 ljudi, uzbeška manjšina na jugu države pa medtem navaja, da je umrlo prek 700 ljudi.

Iz Oša poročajo o novih požarih, v mestu pa po navedbah ameriške tiskovne agencije AP že prihaja do pomanjkanja hrane in vode. Nekateri ljudje so začeli pleniti trgovine. Na ulicah je mogoče opaziti številna razpadajoča trupla, med gorečimi stavbami pa pogosto prihaja do strelskih obračunov med pripadniki sprtih strani.

Prehodna vlada je sporočila, da je danes prijela javnosti precej znano osebo, ki naj bi bila odgovorna za izbruh teh krvavih spopadov. Imena ni sporočila, mnogi pa menijo, da so spopade zanetili podporniki v aprilu odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.

Državo je moralo zaradi nasilja zapustiti več deset tisoč Uzbekov, ki so jih napadle kirgiške tolpe. "Bog nam pomagaj! Uzbeke pobijajo kot živali. Skoraj celo mesto je v plamenih," je povedal Uzbek Dilmurad Išanov, ki v mestu Oš dela pri človekoljubni organizaciji. O nasilju na jugu države poroča tudi Rdeči križ.

Uzbekistan zaprl mejo

Rdeči križ tudi poroča, da je pred nasiljem v Uzbekistan zbežalo okrog 80.000 beguncev, okrog 15.000 jih še čaka na meji, zaradi česar je ta država zaprla meje s Kirgizijo. Nima namreč potrebnih zmogljivosti za sprejem tolikšnega števila beguncev, je povedal namestnik uzbeškega premierja Abdula Aripova.

ZDA, ki imajo v Kirgizistanu tudi svoje vojaško oporišče, so medtem že obljubile več kot milijon dolarjev humanitarne pomoči in pomoči za uzbeške begunce. Poleg tega nameravajo razdeliti tudi zdravniško in nujno pomoč v vrednosti okoli 200.000 dolarjev. Pomoč je že v državi, za razdeljevanje pa se usklajujejo z začasno vlado, so sporočili z ameriškega veleposlaništva v Biškeku.

Sestal naj bi se Varnostni svet

Medtem ruska tiskovna agencija Itar-Tass poroča, da naj bi v torek za zaprtimi vrati zaradi Kirgizije zasedal tudi Varnostni svet Združenih narodov.

Rusija poslala pomoč

Začasna vlada, ki jo vodi Roza Otunbajeva, je že v soboto vojski ukazala, naj po potrebi tudi strelja na tolpe. Hkrati je Rusiji dovolila, da pošlje svojo vojsko, s katero bi zajezili nasilje, a Moskva sprva ni želela posredovati. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je po poročanju radia Eho Moskva sporočil, da bo o pomoči razmislil, včeraj pa so poslali okoli 150 padalcev, ki so zavarovali rusko zračno bazo Kant.

Okoli 14,5 odstotka kirgiškega prebivalstva predstavljajo Uzbeki. Ti živijo predvsem na jugu države v okolici mest Džalal-Abad in Oš, kjer tudi potekajo najhujši spopadi. Tuji poročevalci menijo, da bodo vladne sile brez mednarodne pomoči težko umirile strasti. Odstavljeni predsednik Bakijev je zanikal vladne obtožbe, da bi bil vpleten v nasilje, s čimer bi onemogočil izvedbo ustavnega referenduma, ki je napovedan za 27. junij. Bakijev ima namreč veliko podporo prav na jugu države, sicer pa se trenutno nahaja v Belorusiji.

Najhujše nasilje po letu 1990

Oglasili so se tudi iz Pakistana. Sporočili so, da naj bi v Kirgiziji ubili pakistanskega državljana, 15 pa naj bi jih neznanci zajeli za talce.

Še vedno ni povsem znano, zakaj so se po državi vneli spopadi. Lokalni mediji navajajo, da sta se v četrtek spopadli dve rivalni tolpi. Gre za najhujše etnično nasilje v državi po letu 1990, ko je bilo prav tako na jugu države v nemirih ubitih več sto ljudi. Kirgizija je bila tedaj še del Sovjetske zveze, ki je napetosti umirila z vojsko.