Prebivalci kraja Riace, ki leži v 'prstu' italijanskega škornja, so našli način, kako ga rešiti pred propadom. Grozilo mu je namreč, da postane mesto duhov, saj so se domačini množično izseljevali v bogatejše predele Italije in Evrope. Otrok ni bilo niti toliko, da bi zapolnili razred, trgovine in bare so zapirali, cerkve so samevale.
Danes je vse drugače. Razlog za to je pogumen, hkrati pa tudi človekoljuben projekt župana Domenica Lucana. V izpraznjene hiše je povabil imigrante. Ti v mestu dobijo brezplačno nastanitev in hrano, od njih pa pričakujejo, da bodo delali in se naučili jezika. Ženske izdelujejo izdelke umetne obrti, moški pa obnavljajo hiše, ki jih nato oddajajo turistom.
Županov projekt – poimenoval ga je Mesto prihodnosti – je stekel pred 12 leti. Poleti leta 1998 se je Lucano, ki je takrat delal kot učitelj, vozil po obalni cesti. Na morju je zagledal barko, polno ljudi, ki so se na vse pretege trudili doseči obalo. Pristali so skoraj v mestu. Bili so kurdski begunci; moški, ženske in nekaj otrok, skupaj 300 ljudi. "Veter je k nam prinesel poseben tovor. Zakaj bi ga zavrnili?" pravi danes.
Poskrbel je, da so dobili streho nad glavo. Prvemu valu beguncev so sledili novi: Somalijci, Eritrejci, Iračani, Libanonci, Bosanci, Afganistanci … Zapuščene hiše so dobile nove prebivalce, v mestu pa uspešno dokazujejo, da ljudje različnih ras, narodnosti in veroizpovedi brez težav lahko živijo skupaj. V enem najrevnejših delov Italije je tako nastala prava globalna vas.
Lucano je županski stolček zasedel pred šestimi leti. Na volitvah je nastopil samostojno, saj ni član nobene stranke. Kampanjo je osnoval na preprosti ideji: Najrevnejši med revnimi bodo rešili Riace in v zameno bo Riace rešil njih. To se je res zgodilo.
Mesto je spet oživelo
Utopični koncept deluje. Ljudje, ki so bežali pred vojno in lakoto, so na jugu Italije dobili nov dom, Riace pa je spet živahno mestece z novimi trgovinami, bari in razredi, polnimi otrok. Danes tam prebiva 220 priseljencev in 1600 domačinov. Župan upa, da se bo število prebivalcev v kratkem spet povzpelo na 3000, kolikor jih je bilo včasih. Sprva skeptični prebivalci so nove someščane sprejeli, navdušeni pa so tudi nad mestom prihodnosti, ki je v teh letih postalo največji zaposlovalec v kraju. Sloves izdelkov, ki tam nastajajo, se je razširil tudi po svetu, tako da turistov ne manjka. "Kraj, ki so ga ljudje nekoč zapuščali, je danes cilj potovanj," je ponosen Lucano.
Navdušili Wima Wendersa
Med obiskovalci se je znašel tudi režiser Wim Wenders. Posneti je nameraval film o afriških beguncih, ki se s čolni podajajo preko morja, a je namesto tega naredil 27-minutni dokumentarec o mestu. Naslovil ga je Il volo – Let. Nekaj mesecev pozneje je imel govor ob obletnici padca Berlinskega zidu. Končal ga je z besedami: "Prava utopija ni padec zidu, ampak to, kar so dosegli v Kalabriji, v mestu Riace." Njihovemu zgledu že sledijo tudi v okoliških vaseh.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.