'Gadafi, odstopi!'

Kontaktna skupina za Libijo je po prvem delovnem srečanju v Dohi danes izpostavila nujnost politične rešitve v Libiji. V sklepni izjavi je libijskega voditelja Moamerja Gadafija pozvala k odstopu, ker je izgubil vso legitimnost, z njim na oblasti pa bi bila ogrožena vsaka rešitev krize.

V skupni izjavi, ki jo je prebral katarski premier šejk Hamad ben Jasem ben Džabr Al Tani, je kontaktna skupina odstop Gadafija označila kot nujnega za začetek političnega reševanja krize, ki bi libijskemu ljudstvu omogočilo odločanje o lastni prihodnosti.

Gadafijev režim je izgubil legitimnost in bi moral oditi z oblasti, moral bi tudi umakniti svoje sile in "takoj prenehati nasilje nad civilisti", piše v sklepni izjavi kontaktne skupine, ki dodaja, da bi režim moral izpustiti tudi vse zapornike.

Sporočili so tudi, da so odločili vzpostaviti "začasni finančni mehanizem" za pomoč libijskim upornikom. S tem bosta "prehodni nacionalni svet in mednarodna skupnost dobila sredstvo za upravljanje pomoči in odgovore na potrebe po nujni pomoči" na območjih, ki so pod nadzorom upornikov.

Kako do sredstev za upornike?

Med razpravo o libijski prihodnosti se je nemški zunanji minister Guido Westerwelle spraševal, ali bi bilo zakonito, da se denarni fond, iz katerega bi financirali upornike, ustvari iz denarnih sredstev, ki so jih pridobili z zamrznitvijo libijskih finančnih sredstev. "Vprašanje je, ali je to zakonito. Odgovor je, da ne vemo. Moramo videti, kdo so lastniki tega denarja, in to je nekaj, o čemer se moramo pogovoriti,“ je dejal na sestanku v Dohi.

Italijanski predstavnik v Dohi je pred tem dejal, da zunanji ministri preučujejo možnost, da denarni fond ustvarijo iz zamrznjenega premoženja, ki je povezano z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem.

Vojaški aspekt

Velika Britanija je danes pozvala, naj se vojaškim operacijam zveze Nato v Libiji pridruži še več letal za kopenske napade, da bi tako prekinili "vojaški zastoj". Po besedah britanskega zunanjega ministra Williama Haguea bi bilo vojaške napade možno pospešiti, druge države pa je pozval, naj prispevajo svoje "sile za kopenske napade". Dodal je, da je morda prišlo do vojaškega zastoja, vendar na poti diplomacije, sankcij in izolacije Gadafijevega režima zastoja zagotovo ni. Hague pričakuje, da se bo libijski konflikt končal s "političnim procesom in odhodom Gadafija", vendar ob tem ni povedal, kdaj naj bi do tega prišlo.

'Gadafi naj odstopi'

Da bi moral Gadafi odstopiti, meni Westerwelle, ki pa je obenem poudaril, da Nemčija ne vidi vojaške rešitve za krizo v Libiji. Dejal je še, da je Nemčija pripravljena podpreti prizadevanja za humanitarno pomoč libijskemu ljudstvu.

Tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je dejal, da je edina rešitev politična, ter izrazil upanje, da bo konferenca v Dohi olajšala iskanje rešitve. Prav tako je zavrnil očitke, da Nato deluje prepočasi.

Oborožiti upornike?

Tiskovni predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva v Dohi je dejal, da Italija želi, da bi mednarodna skupnost razmislila o oboroževanju libijskih upornikov v skladu z resolucijo ZN, ki dovoljuje uporabo vseh sredstev za zaščito civilistov. Temu pa nasprotuje vodja belgijske diplomacije Steven Vanackere, ki je poudaril, da resolucija ZN govori o zaščiti civilistov in ne o njihovem oboroževanju. Za oborožitev libijskih upornikov se je zavzel tudi katarski prestolonaslednik, šejk Tamim bin Hamad al Tani.

Iz Libije zbežalo skoraj pol milijona ljudi

Srečanja se je udeležil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je poudaril, da bi utegnilo kar 3,6 milijona ljudi oziroma polovica libijskega prebivalstva potrebovati humanitarno pomoč. "Humanitarne razmere se slabšajo," je dejal in dodal, da je Libijo od začetka krize zapustilo skoraj pol milijona ljudi. "Mobilizirati moramo vse sile, tudi vojaške, za to, da bodo tisti, ki potrebujejo pomoč, to tudi dobili," je poudaril. Ban meni, da sedanja prizadevanja niso dovolj.

Nemčija izgnala pet libijskih diplomatov

Nemčija pa se je danes odločila, da iz svoje države izžene pet libijskih diplomatov, saj so ustrahovali Libijce, ki živijo v Nemčiji, je dejal nemški zunanji minister. Državo morajo zapustiti v sedmih dneh, na pogovor pa so povabili tudi libijskega ambasadorja v tej državi.

Nemški urad za zaščito ustave je že nekaj časa obtoževal libijske obveščevalne službe, da na ozemlju Nemčije izvajajo nezakonite akcije, med njimi tudi akcije zoper libijske opozicijske skupine.

Evropska komisija za pospešitev evakuacije tujcev

Evropska komisija je danes sprejela odločitev, da bo namenila deset milijonov evrov humanitarne pomoči za pospešitev evakuacije tujcev iz Libije, predvsem iz Misrate, in njihovo vrnitev v domovino. "Z vsakim dnem smo priča novim begom tujcev pred boji v Libiji, ki obtičijo na mejah sosednjih držav. Največ, kar lahko storimo, je, da jim pomagamo k hitri in varni vrnitvi domov," je izjavila evropska komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgieva.

Po podatkih Evropske komisije je bilo iz Libije doslej evakuiranih 5800 Evropejcev, okoli 20.000 državljanov tretjih držav pa je bilo vrnjenih v domovino s pomočjo držav, ki sodelujejo v evropskem mehanizmu za civilno zaščito.

Z današnjo odločitvijo se je humanitarna pomoč, ki jo je Evropska komisija doslej namenila za reševanje krize v Libiji, zvišala na 40 milijonov evrov. Skupaj s prispevki posameznih držav članic pa znaša 96 milijonov evrov.

Francija z medicinsko pomočjo

V Bengazi, trdnjavo upora proti Gadafiju je sicer danes priletelo tudi letalo francoske vlade z 10 tonami medicinske pomoči. Z letalom so pripotovali tudi zdravniki in humanitarni delavci, so sporočili iz Pariza. To je prvo letalo iz Francije, ki je dostavilo pomoč upornikom.

EU sicer v podporo humanitarnim dejavnostim v Libiji načrtuje tudi vojaško operacijo, za katero potrebuje zeleno luč urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha), ki je za zdaj do tega zadržan in EU poziva, naj nadaljuje humanitarno pomoč brez vojaškega spremstva.