Ustavna reforma leta 2008

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je na vrhu EU dejal: »Konsenz je, da naj bodo potrebni koraki o ustavni reformi sprejeti v drugi polovici leta 2008, najpozneje«. Kakšna bo ta odločitev oziroma potrebni koraki, s katerimi bo EU končala krizo, pa je še povsem odprto. "Konsenz je, da s pogodbo iz Nice EU ne more delovati, konsenz je, da je vsebina ustave dobra in jo je treba obdržati pri življenju," je pojasnil Schüssel. "Potrebni pa so novi elementi, da bi ta substanca prepričala državljane in zaživela," je nadaljeval. Mnenja voditeljev so tu razdeljena.

Janša je zmerni optimist

"Glede ustave je potrebno biti zmerni optimist," je menil predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki se je tudi udeležil vrha. Vrh je po njegovih besedah "ostal pri zavezi, da se proces ratifikacije ustave nadaljuje, kar je v nasprotju z napovedmi nekaterih, da naj bi ustavo razglasil za mrtvo".

"Ali bo to uspešno ali ne, je težko zaključiti ta hip, je pa pomembno, da se proces odvija v pozitivni smeri," je dejal slovenski premier. "Tudi če na koncu procesa ne bi prišli do tega, da bi vse članice ratificirale ustavo v sedanji obliki, bo potrebno najti rešitve za vprašanja, za katera so ustrezni odgovori že v ustavi," je še poudaril Janša.

Posebej pa je premier poudaril odločitev vrha, da se predsedstva EU do leta 2008 zavežejo vprašanju ratifikacije ustave posvetiti posebno pozornost. Kot predsedujoča v prvi polovici leta 2008 je v tej skupini tudi Slovenija in "te odgovornosti se zavedamo", je zaključil Janša.

Janševo mnenje, da je ustavni proces ob začrtani časovnici moč rešiti deli tudi Finska, ki bo kot prihodnja predsedujoča v EU jeseni ratificirala ustavo kot 16. članica po vrsti. A češki predsednik Vaclav Klaus nasprotno verjame, da "za ustavo ni nobene možnosti več".

Schüssel sicer zatrjuje, da se nobena članica ni zavzela za zaustavitev ratifikacijskega postopka. Prav nasprotno se je vrh strinjal, da naj se obdobje premisleka o ustavi končna, s t. i. dvotirnim pristopom pa bo EU po enem tiru z uporabo veljavnih pogodb izvajala konkretne projekte, na drugem pa vzporedno nadaljevala ustavni proces. "Obdobje premisleka o ustavi končujemo, vstopamo v fazo zagotavljanja konkretnih rezultatov," je poudaril kancler.

Nemško predsedstvo bo pripravilo poročilo Evropskemu svetu v prvi polovici leta 2007, na podlagi obsežnih posvetovanj s članicami. To poročilo bo vsebovalo oceno stanja v razpravah o ustavni pogodbi in preučilo možni prihodnji razvoj. Vsako zaporedno predsedstvo EU ima sicer posebno odgovornost zagotoviti kontinuiteto procesa, nadalje izhaja iz predloga; na Slovenijo ta naloga pade v prvi polovici leta 2008.

Doslej je dokument ratificiralo 15 članic, dve - Francija in Nizozemska - ga nista uspeli ratificirati, osem pa jih mora proces skleniti, od tega je ena - Finska - postopek že začela.

Janša proti kriteriju absorbcijske sposobnosti

Janez Janša je zadovoljen, da vrh Evropske unije absorpcijske sposobnosti ni določil kot kriterij za nadaljnje širjenje povezave. "Eno je, če se to sposobnost upošteva pri odločitvah, povsem drugo pa, če se jo določi za dodatni kriterij". V slednjem primeru bi bila, po besedah premiera, prihodnja širitev za nekaj časa v veliki meri praktično preprečena.

Janša je povedal, da je absorpcijska sposobnost vprašanje, ki ga še niso dorekli, pomembno pa je, da je velika večina držav zagovarjala dosedanjo politiko odprtih vrat. "Še posebej to velja za balkanske države, ki jim je EU edina pozitivna perspektiva, kar je tudi strateški interes Slovenije," je še dejal Janša.

Določili naj bi časovnico za širitev schengena

Voditelji EU bodo sledeč predlogu avstrijskega predsedstva potrdili časovnico za širitev schengenskega območja brez notranjih mej z novimi članicami v letu 2007. Vzpostavitev schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) do aprila prihodnje leto je skrajni rok, če naj do širitve schengena pride skladno z načrti oktobra 2007.

Z vzpostavitvijo SIS II do aprila 2007 in viznega informacijskega sistema v letu 2007 bo tlakovana pot za širitev schengenskega območja v prihodnjem letu, poudarja vrh v osnutku sklepov, a pri tem med pogoji za širitev schengena opozarja tudi na pripravljenost v državah.

Na vrhu tudi o Romuniji, Bolgariji, Turčiji in Srbiji

Bolgarija in Romunija sta uspeli doseči zadosten napredek pri izvajanju reform na ključnih področjih, kar naj bi obema omogočilo vstop v unijo s 1. januarjem 2007, dokončna odločitev pa bo znana oktobra na podlagi novega poročila Bruslja.

Turčijo je EU pozvala, naj pospeši izvajanje reform, ter opozorila, da mora Ankara še v tem letu uresničiti zaveze iz protokola o širitvi carinskega sporazuma iz Ankare na nove članice, med katerimi je tudi Ciper.

Voditelji so se dotaknili tudi Srbije, s katero je EU pripravljena nadaljevati pogajanja o stabilizacijsko-asociacijskem sporazumu takoj, ko bo Beograd polno sodeloval z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Srbijo in Črno goro pa so pozvali, naj nadaljujeta konstruktivni dialog o prihodnjih odnosih med državama.