Ustavimo nasilje nad ženskami!

Danes obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nevladne organizacije bodo tudi letos ta dan zaznamovale s številnimi dejavnostmi, s posebnim poudarkom na problematiki nasilja nad ženskami v družini. Po podatkih Združenih narodov naj bi bila vsaj ena izmed treh žensk bodisi fizično napadena, prisiljena v spolni odnos ali drugače zlorabljena. Z današnjim dnem se bodo začeli tudi mednarodni dnevi aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali do 10. decembra.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je opozorila, da pozdravlja vsa prizadevanja za zmanjšanje tega pojava. "Podpiramo prizadevanja za sprejem zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki bo razrešil nekatere probleme, na katere v uradu varuha že vsa leta opozarjamo. Ob tem pa izražamo zaskrbljenost nad informacijami, da bo vlada predlog novega družinskega zakonika, ki je neločljiv del urejanja nasilja, v zakonodajni postopek predlagala šele v zadnji tretjini leta 2008," so zapisali v uradu varuhinje.

Nasilje nad ženskami v porastu

Svet Evrope opozarja, da nasilje nad ženskami v družini narašča, kljub pozitivnemu razvoju na področju zakonodaje, politike in prakse. Gre za problem, ki zadeva celotno družbo in katerega posledica so hude kršitve človekovih pravic. Nasilje v družini ne pozna zemljepisnih meja, starostne meje, ne pripadnosti rasi ali nacionalnosti, zadeva vse oblike družine in vse kategorije socialnega okolja ter vselej prizadene vse družinske člane, so sporočili iz Ženskega lobija Slovenije.

Nasilje nad ženskami je večinoma prikrito, saj, po navedbah lobija, strah pred maščevanjem, pomanjkanje finančnih sredstev, skrb za otroke in občutek sramote večini žensk preprečuje odkrito govoriti o nasilju. Ženske so po statističnih podatkih v povprečju kar pet let žrtve nasilja, preden o njem spregovorijo, je zapisano v zloženki vladnega urada za enake možnosti.

Pri lobiju so opozorili tudi, da nasilje nad ženskami predstavlja eno največjih ovir pri zagotavljanju enakosti med spoloma. Je posledica neenakomerne porazdelitve družbene moči med ženske in moške, kar vodi v diskriminacijo žensk, tako v družbi kot v družini. V povprečju je v več kot 90 odstotkih primerov povzročitelj nasilja nad žensko moški, je mogoče prebrati v zloženki 'Ustavimo nasilje nad ženskami.' Za njegovo odpravo, pomoči žrtvam in informiranju širše javnosti, morajo odločilno vlogo odigrati tudi nacionalni parlamenti posameznih držav članic Evropske unije.

V Sloveniji pozitiven premik

V Sloveniji so se v letošnjem letu začeli temeljitejši premiki v smeri urejanja zakonodaje na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja, so spomnili. Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki ga bo državni zbor obravnaval v decembru in januarju, bo po ocenah lobija pomenil ustreznejše obravnavanje nasilja v družini in začetek sistematičnega urejanja številnih vprašanj zaščite in oskrbe žrtev nasilja.

Omeniti velja tudi, da je komisija za peticije in človekove pravice nedavno predstavila prevod priročnika za poslanke in poslance z naslovom Parlamenti, združeni v boju proti nasilju nad ženskami.