Želje o nastanku stalnega mednarodnega sodišča za najhujše zločine v svetu so z današnjim dnem postale resničnost. To bo prvo stalno mednarodno sodišče, pristojno za sojenje storilcem najhujših kaznivih dejanj, ki prizadenejo najvišje vrednote mednarodne skupnosti. Na slovesnosti je deset držav – Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Kambodža, Kongo, Irska, Jordanija, Mongolija, Nigerija, Romunija in Slovaška – hkrati deponiralo svoje pristopne dokumente. Tako se je število podpisnic povečalo na 66, kar je za šest več, kolikor jih je potrebnih, da začne pogodba veljati.
Pristojnosti sodišča
Tribunal mednarodnega kazenskega sodišča naj bi začel delovati prihodnje leto v nizozemskem Haagu. S tem bodo po 56 letih od nürnberških procesov, na katerih so obsodili nacistične zločince, izpolnjeni pozivi o kaznovanju nove kategorije vojnih zločinov proti človeštvu. Tribunal bo dobil pristojnosti samo v primerih, če države ne bodo pripravljene same soditi posameznikom za najbolj zavržene zločine kot so genocid, zločini proti človeštvu, vojni zločini in druge najhujše zlorabe človekovih pravic. Sodišče bo primere prevzelo v primerih, če jih bodo posredovale države podpisnice, varnostni svet ZN ali tožilec mednarodnega tribunala po odobritvi treh sodnikov. Vendar sodišče ne bo delovalo za nazaj in ne bo moglo soditi za zločine, storjene pred 1. julijem 2002.
Odpor ameriške administracije
Ameriška administracija je nasprotovala konceptu, po katerem bi imelo sodišče status stalnega mednarodnega sodišča za vojne zločine. Že nekdanji ameriški predsednik Clinton pogodbe ni predložil kongresu v ratifikacijo zaradi bojazni, da bi utegnili ameriškim vojakom v tujini "samovoljno" soditi. Republikanski kongresniki so celo predlagali sprejem zakonodaje, po kateri bi bilo ameriškim oblastem prepovedano vsakršno sodelovanje s sodiščem, vključno s kaznovanjem tistih, ki bi ratificirali pogodbo. Zakon bi omogočal tudi uporabo sile za osvoboditev Američanov, ki bi jih privedli pred kazensko sodišče v Hagu. Prejšnja izraelska vlada je sledila Clintonovi politiki, tako da je pogodbo podpisala, ni pa je ratificirala. Prav tako je ni podpisala nobena arabska država, z izjemo Jordanije.
Malo mučiteljev so doslej kaznovali
Ko so junija 1998 sprejeli statut mednarodnega sodišča, je večina diplomatov menila, da bo trajala deset ali dvajset let, preden bo pogodba stopila v veljavo. Pobude za ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča so se pojavile po vojni v Bosni in Hercegovini 1992-1995 in genocidu v Ruandi.
Po podatkih organizacij, članic Koalicije za ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča, se je značaj vojn v zadnjih 50 letih spremenil. Civilisti so vse bolj postajali žrtve in glavne tarče, v tem času pa je v 250 konfliktih umrlo 86 milijonov ljudi, 170 milijonom ljudi pa so bile kratene človekove pravice. Večina teh žrtev je pozabljenih in le malo njihovih mučiteljev se je znašlo pred roko pravice.
