Tujina

Ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča

Haag, 01. 07. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Rimski statut, ki je danes stopil v veljavo, je podlaga za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča, pred katerim bodo sodili storilcem genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in agresije.

Tudi novo Mednarodno kazensko sodišče bo imelo sedež v Haagu
Tudi novo Mednarodno kazensko sodišče bo imelo sedež v Haagu FOTO: Reuters

Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je zaskrbljen zaradi stališča ZDA do mirovnih misij in pogojevanja njegovega priznanja z imuniteto za ameriške državljane pred morebitnim pregonom Mednarodnega kazenskega sodišča. Amnesty International pa je že protestiral, ker ZDA, Izrael, Kitajska in Rusija niso ratificirale Rimskega statuta, na osnovi katerega je konstituirano Mednarodno kazensko sodišče.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) bo pristojno za zločine, storjene po 1. juliju letos, predvidoma pa bo začelo delovati šele prihodnje leto, ko se bodo države pogodbenice dogovorile o načinu izvolitve 18 sodnikov in glavnega tožilca. Novemu mednarodnemu sodišču, ki je po mnenju nekaterih najpomembnejši mednarodnopravni instrument od sprejetja Ustanovne listine Združenih narodov, ostro nasprotujejo ZDA. Rimski statut je ratificirala tudi Slovenija.

Način delovanja sodišča

Na dan začetka veljavnosti Rimskega statuta je v Haagu, kjer bo sedež sodišča, začela delovati skupina osmih strokovnjakov z vsega sveta, ki bo sprejemala pritožbe, pričevanja in dokazna gradiva, ki jih bo kasneje predala neodvisnemu tožilcu ICC, ko bo ta izvoljen. Procese bo sicer vodilo 18 sodnikov iz držav članic ICC, ki bodo predvidoma januarja 2003 izvoljeni za enkratni devetletni mandat. Tudi neodvisni tožilec bo izvoljen za devetletni mandat. Že septembra letos pa naj bi na prvem srečanju predstavnikov držav članic ICC sprejeli proračun sodišča, ki ga bodo financirale sodelujoče države. Sodišče bo po ocenah popolnoma usposobljeno za delovanje šele konec leta 2003.

Rimski statut, pravna podlaga za delovanje ICC, je bil sprejet na diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998, ko je zanj glasovalo 120 držav. Doslej ga je podpisalo 139 držav, ratificiralo pa več kot 60, kolikor je bilo potrebno za njegovo veljavnost.

Po besedah vodje mednarodne koalicije za ICC Williama Pacea, v kateri sodeluje 1000 organizacij, ki podpirajo sodišče, bo zgodovina ovrednotila prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Georgea Busha za uničenje ICC kot eno najbolj sramotnih in nizkotnih dejanj ZDA, kot vodilne svetovne države. ZDA nasprotujejo ICC, ker se bojijo vpletanja mednarodnih organov v ameriško suverenost in politično motiviranih obtožnic proti svojim vojakom in uradnikom. Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je tik pred odhodom s položaja podpisal Rimski statut ICC, Bush pa ga je letos maja umaknil, ker države podpisnice ne smejo spodkopavati sodišča.

Sodišča ne priznavata tudi Rusija in Kitajska. Slovenska vlada je že določila besedilo predloga zakona o sodelovanju med Slovenijo in ICC in ga predložila v prvo obravnavo v državni zbor. Slovenija je Rimski statut podpisala 7. oktobra 1998 v Rimu, ratifikacijsko listino pa je pri ZN v New Yorku predala 31. decembra lani in tako postala 48. ustanovna članica sodišča.