Uspeh tožbe negotov

Odvetniki, ki predstavljajo okoli 6000 sorodnikov srebreniških žrtev, bodo na meddržavnem sodišču v Haagu vložili tožbo proti Nizozemski, ker julija 1995 ni preprečila genocida v Srebrenici. V najhujšem poboju na evropskih tleh po drugi svetovni vojni je umrlo med 8000 in 10 tisoč muslimanskih moških in dečkov.

Dolgo pričakovano tožbo so pravni zastopniki vložili na dan, ko naj bi se nekdanji poveljnik bosanskih Srbov, general Željko Tolimir, ki je obtožen zaradi genocida in drugih zločinov v Srebrenici, pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu izrekel o svoji krivdi.

59-letnega Tolimirja, tesnega sodelavca generala Ratka Mladića, ki je vodil operacijo bosanskih Srbov v Srebrenici, so aretirali v četrtek blizu mesta Bratunac, ko je skušal prečkati mejo med BiH in Srbijo brez dokumentov, v Haag pa so ga prepeljali v petek.

Nizozemska vojska je v okviru misije Združenih narodov nadzorovala območje Srebrenice. Bosanski Srbi so takrat maloštevilne in slabo oborožene nizozemske vojake obkolili in jih prisilili, da so jim predali nadzor nad mestom. Nizozemska je trdila, da nosi velik del odgovornosti za to mednarodna skupnost na čelu z Združenimi narodi in zvezo NATO, ker je predolgo odlašala z zračnimi napadi na srbske položaje.

Odvetnika Axel Hagedorn in Marco Gerritsen, ki predstavljata sorodnike žrtev, pa trdita nasprotno. "Tik pred padcem Srebrenice je Nizozemska sama ovirala pomoč iz zraka,“ piše v obtožnici. Tako naj bi se odločili iz bojazni, da bodo v prijateljskem ognju padli njihovi vojaki. Hagedorn je še dodal, da so nizozemski generali ubogali ukaze iz Haaga, čeprav so bili pod poveljstvom Združenih narodov. Ti naj bi zračne napade sprva odobrili. "Ni res, da so Združeni narodi pustili na cedilu nizozemske vojake. Odločitev, da bodo odklonili zračne napade, so sprejeli visoki predstavniki nizozemske vojske in države,“ pa je dejal Gerritsen.

Iz pisarne nizozemskega premierja Jana Petra Balkenendeja so sporočili, da obtožb še ne bodo komentirali. Leta 2002 je odstopila nizozemska vlada na čelu s premierjem Wimom Kokom, potem ko so jo v poročilu o Srebrenici obtožili, da je posredno odgovorna za poboj, ker je vojake poslala na misijo nemogoče.

Ostre debate o odgovornosti

Uspeh tožbe je sicer negotov, odgovornost ZN in nizozemskih vojakov v pobojih pa je predmet ostre debate. Kakih 450 nizozemskih modrih čelad, ki naj bi varovali območje, je takrat le nemo spremljalo vdor sil bosanskih Srbov, v kaosu pa so celo pomagali pri ločevanju žensk od moških, ki so jih srbske sile kasneje ubile in zakopale v množična grobišča.

Neodvisna preiskava Nizozemskega inštituta za vojno dokumentacijo je leta 2002 nizozemske modre čelade oprostila krivde z obrazložitvijo, da jih je bilo premalo, da so bili preslabo oboroženi in da jim je bilo ukazano, naj streljajo le v samoobrambi. Vseeno pa je inštitut v poročilu delno krivdo pripisali nizozemski vladi, ki naj bi vojake poslala na neizvedljivo nalogo, zaradi česar je kasneje odstopila celotna vlada premiera Wima Koka.

Nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan je sicer leta 1999 priznal "napake v presoji" glede Srebrenice, nizozemska vlada pa je prevzela "politično odgovornost" za neuspeh misije in tako BiH letno nameni okoli 15 milijonov evrov pomoči. Odvetnik Gerritsen je danes še dejal, da je to daleč premalo in poudaril, da so tako ZN kot nizozemska vlada odgovorni v skladu z Ženevskimi konvencijami, ker niso storili vsega, kar je v njihovi moči za preprečitev pokola.