FOTO: 'Radovednež' na Marsu že raziskuje

Nasini strokovnjaki so se močno razveselili! Kako tudi ne, ko pa je misija na Mars, vredna kar 2,5 milijarde ameriških dolarjev (nekaj več kot dve milijardi evrov), uspela. Ob 7.31, ko je bilo tudi načrtovano, je rover Curiosity (Radovednost) pristal na Marsu. Rover je že poslal prve fotografije s svojega cilja.

Kakšen je 'radovednež'?

Šestkolesnik je velik kot avtomobil, težak je 899 kilogramov, dolg 3 metre, širok 2,7 metra in visok 2,2 metra. Curiosity bo pravzaprav nadaljeval tam, kjer so končali njegovi predhodniki.

Njegova misija je preveriti, ali je Mars kadar koli gostil kakršno koli obliko življenja in ali bi lahko na Marsu nekega dne preživeli tudi ljudje.

Delo roverja bo pogojeno od tega, kaj najde. En dan bo predvsem fotografiral, drugi dan bo vrtal v kamenje, tretji dan pa se bo preprosto peljal na novo lokacijo. Rover bo deloval eno Marsovo leto, kar na Zemlji znaša 22 mesecev.

Potovanje se je začelo novembra lani

Rover je svojo pot začel 26. novembra 2011 na raketi Atlas V-541 in prepotoval približno 570 milijonov kilometrov. Svoj cilj ob gori Sharp v kraterju Gale je torej dosegel ob 7.31 po našem času.

Šlo je za eno najzahtevnejših in tudi edinstvenih pristajanj v zgodovini. Curiosity je prevelik (je tudi največje plovilo, ki so ga kdaj koli poslali na Mars), da bi ga spustili na podoben način kot vsa druga raziskovalna vozila, ki so pristala s pomočjo zračnih blazin. Rover so na površje rdečega planeta spustili po vrveh.

Nasini strokovnjaki so imeli med pristajanjem zvezane roke, iz pisarn v Kaliforniji namreč niso mogli storiti ničesar, da bi popravili morebitne napake ob pristajanju. Le potrpežljivo so morali počakati na klic.

''Sedem minut groze'', kot so pristajanje poimenovali pri Nasi, se je končalo uspešno in v centru v kalifornijskem mestu Pasadena se je razlegel smeh in aplavz.

Prejšnje Nasine misije na Mars

Misija z roverjem Curiosity je velikega pomena tudi zato, ker Nasa zaradi varčevanja za zdaj v proračunu nima sredstev za nove misije na Mars, prav tako je morala agencija črtati predvideni misiji za leto 2006 in 2008. In katere so bile prejšnje bolj ali manj uspešne Nasine misije?

Mariner 3 in 4 (1964): Misija je bila uspešna le na pol, saj Marinerju 3 do Marsa ni uspelo priti.

Mariner 6 in 7 (1969): Misija je bila uspešnejša, saj sta plovili poleteli nad ekvatorjem, s senzorji pa sta analizirali Marsovo atmosfero.

Mariner 8 in 9 (1971): Osmica je odpovedala pri vzletu, toliko bolj pa je bil uspešen Mariner 9, saj se je v zgodovino zapisal kot prvi umetni satelit, ki je krožil po Marsovi orbiti.

Viking 1 in 2 (1975): Prvi uspešen pristanek na drugem planetu, roverja sta posnela prve fotografije planeta in pobrala vzorce prsti.

Mars Observer (1992): Po več kot 17 letih so ZDA proti Marsu poslale Observerja. Plovilo je bilo zgrajeno na podoben način kot sateliti, ki krožijo nad Zemljo. Namenjeno je bilo, da preuči geologijo in klimo na Marsu, a misija se je končala z velikim razočaranjem. Tik pred vstopom v orbito so s plovilom izgubili stik.

Mars Pathfinder (1996): V tej misiji je šestkolesni rover Sojourner kot prvi pristal s pomočjo zračnih blazin.

Mars Global Surveyor (1996–1997): Tako iz orbite kot na samem površju je posnel fotografije z visoko resolucijo. Deloval je dlje kot katero koli drugo plovilo v zgodovini in kar štirikrat dlje od načrtovanega.

Mars Climate Orbiter (1998): Ta se je izgubil septembra 1999, ko je prispel do Marsa. Znanstveniki domnevajo, da je plovilo vstopilo predaleč v atmosfero in zgorelo.

Mars Polar Lander/Deep Space 2 (1999): Šlo je za ambiciozno misijo, v kateri so želeli na ledeno ploskev ob robu južnega tečaja spustiti plovilo, tam pa nato v led zavrtati v iskanju vode. Sondi Deep Space pa sta bili načrtovani za trčenje s površino, da bi tako testirali nove tehnologije. A usoda je hotela drugače, saj so plovila izginila ob prihodu na Mars.

Misije, ki so še v teku

Mars Odyssey (2001): Gre za satelit, ki kroži okoli Marsa z namenom, da preuči površje, zaznava vodo in radiacijo.

Mars Express in Beagle 2 (2003): Pravzaprav gre za misijo evropske in italijanske vesoljske agencije, a pri njej je sodelovala tudi Nasa. Namen misije je preučevanje atmosfere in tal v polarnem delu.

Mars Exploration Rovers (2003): V okviru te misije sta se na Mars leta 2003 podala roverja Spirit in Opportunity. Tam sta pristala leta 2004. Slednji še vedno potuje po Marsu in Zemljanom pošilja fotografije in druge zbrane podatke. Manj sreče je imel Spirit, ki je konec leta 2009 obtičal, zadnjo komunikacijo z Zemljo je rover vzpostavil 22. marca 2010.

Mars Reconnaissance Orbiter (2006): Orbiter Mars fotografira z najmočnejšo teleskopsko kamero.

Phoenix (2007): Ta je uspešno pristal na severnem polu Marsa maja 2008 in je na misiji, da izkoplje in analizira zaledenelo zemljo. To je bila prva misija v Nasinem programu, v okviru katerega so morali izbirati manjša in cenejša vesoljska plovila.