Prvo sporočilo je od skrajne islamistične skupine Organizacije džihada. Ta je priznala, da so v Bagdadu 7. septembra s sedeža italijanske nevladne organizacije Most za Irak ugrabili Italijanki Simono Pari in Simono Toretta. V sporočilu piše, da sta dekleti mrtvi, ker vlada nizkotnega Berlusconija še vedno ni umaknila svojih vojakov iz Iraka. Drugo sporočilo je bilo še okrutnejše. Obema vohunkama smo brez milosti z nožem odrezali glavi, je zapisala skupina Ansar al Zavahiri in napovedali, da bodo kmalu objavili videoposnetek usmrtitve.
Italijani so pretreseni. Italijanski delodajalci ugrabljenih Simone Torrete in Simone Pari pa so sporočili, da obvestilo ni "bilo zelo verodostojno" ter še niso obupali in upajo, da sta dekleti živi. Urad italijanskega premiera Silvia Berlusconija sporočila o usmrtitvi danes ni mogel potrditi, navedel pa je, da obstajajo dvomi v njegovo pristnost. Obe sporočili so označili za medijski terorizem. Italijanska vlada in njene tajne službe meni, da sporočilo nista delo resničnih ugrabiteljev, pač pa skupin, ki skušajo tiste, ki imajo v rokah obe dekleti, zapeljati k njuni usmrtitvi. Prav včeraj se je izvedelo, da so obveščevalci odkrili pravi kanal, po katerem bi lahko dobili vsaj informacije o talkah. Italijanski vladi namreč vse doslej ni uspelo izvedeti niti tega, kdo ima v ujetništvu sodelavki organizacije Most za Bagdad, ki so ju neznanci 7. septembra odpeljali z njune pisarne v iraškem glavnem mestu.
Čigava je odgovornost?
Omenjena organizacija je namreč druga organizacija, ki trdi, da zadržuje Italijanki. Ta organizacija je namreč pred desetimi dnevi v sporočilu navedla, da ju zadržuje. Že pred tem pa je odgovornost za ugrabitev Italijank prevzela skupina Anzar al Zavahiri.
Kot so zapisali na spletni strani, so talkama "z nožem brez milosti odrezali glavi". Skupina je še navedla, da bo kmalu objavila videoposnetek usmrtitve. Skupina je v današnjem sporočilu zapisala, da je obglavljenje talk odgovor na vrsto dogodkov v Iraku. Med drugim je italijanske sile obsodila krvavih pokolov. Ansar al Zavahiri je prva skupina, ki je prevzela odgovornost za ugrabitev Italijank, ki sta izginili 7. septembra. Organizacija islamskega džihada je kot druga skupina prevzela odgovornost za ugrabitev talk, je pa prva sporočila, da ju je usmrtila.
Britanec prosi za pomoč
Skupina Tavid va al džihad jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija, ki je v ponedeljek in torek sporočila, da je ubila dva ameriška talca, še vedno pa grozi z usmrtitvijo britanskega talca Kennetha Bigleyja, zahteva izpustitev vseh iraških zapornic, ki jih v državi zadržujejo večnacionalne sile.
Ugrabitelji so na neki spletni strani objavili videoposnetek, na katerem britanski talec roti premiera Tonyja Blaira, naj iz iraških zaporov izpusti iraške zapornice in ga tako reši zagotove smrti. Britanske oblasti so sporočile, da nimajo stikov z Bigleyevimi ugrabitelji ter se s skrajneži ne bodo pogajali in imajo le malo upanja, da bo eden najbolj iskanih mož v Iraku prizanesel 62-letnemu Bigleyu, saj so oba Američana, ugrabljena skupaj z Britancem, že obglavili. Za njegovo življenje prosi tudi njegova žena Sombat. V svoji prošnji ugrabiteljem se je najprej zahvalila za videoposnetek, v katerem Bigley prosi za pomoč. "Je navaden, delaven moški z družino, ki je odšel v Irak zato, da bi pomagal tamkajšnjim ljudem. Prosim, bodite usmiljeni. Izpustite ga domov," je dejala obupana Sombat Bigley. Britanski zunanji minister Jack Straw je družini Bigley obljubil, da bodo storili vse za njegovo varno vrnitev domov. "Najprej bi rad izrekel iskreno sožalje družinam, sodelavcem in prijateljem dveh Američanov, ki sta delala v Iraku za dobrobit Iračanov. Seveda bo to močno povečalo strah družine Kena Bigleya. Iz pogovorov z njimi vem, da se pripravljajo na najhujše. Mi še naprej skušamo narediti vse, kar je v naši moči, da zagotovimo njegovo izpustitev, vendar bi bilo nesmiselno pretvarjati se, da je za to veliko upanja," je dejal Straw.
Skupina Tavhid va al džihad v Iraku šteje več kot 1500 članov, navaja poročilo iraških obveščevalnih služb. V mrežo so vključeni tudi državljani nekaterih drugih arabskih in muslimanskih držav, med njimi so nekateri strokovnjaki za eksplozivna sredstva in vsakovrstno orožje.
Osebno stražo Zarkavija, na glavo katerega je razpisana nagrada 25 milijonov dolarjev, sestavljajo zgolj ljudje, ki jih sam pozna že več let in jim zaupa, med njimi pa ni Iračanov. Generalštab skupine v Iraku se nahaja v Faludži, sestavlja pa ga devet "emirjev".
Dr. Mikrob ostaja v priporu
Iraške oblasti so sporočile, da eno od dveh iraških zapornic, ki sta trenutno zaprti v zaporih, ne nameravajo izpustiti. Visoki iraški predstavnik Kasem Daud je povedal, da so odločitev o nadaljnjem priporu iraške znanstvenice Rihab Taha, ki jo zadržujejo večnacionalne sile v Bagdadu, sprejeli po navodilih iraškega premiera Ijada Alavija. Iraško pravosodno ministrstvo je v sredo sporočilo, da bi lahko Taho, znanstvenico v času režima Sadama Huseina in eno od dveh iraških zapornic, izpustili. Z ameriškega veleposlaništva pa so nato sporočili, da iraških zapornic ne nameravajo izpustiti. Stališče iraške vlade sicer ostaja pri tem, da se ne pogaja s teroristi, in da o izpustitvi druge zapornice, Hude Saleh Mehdi Amače, ne razmišlja. Amačeva z nadimkom dr. Antraks in Rihab Taha z nadimkom dr. Mikrob sta povezani s programom razvoja biološkega orožja v režimu nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina. Zaprti sta v zaporu Abu Graib.
V eksploziji avtobusa trije mrtvi
V mestu Iskanderija južno od Bagdada je danes pod manjšim avtobusom razneslo eksplozivno telo, pri čemer so umrli najmanj trije ljudje, deset pa je ranjenih, so sporočili bolnišnični viri. Po navedbah očividcev je bila na cesti podstavljena bomba verjetno namenjena ameriškemu konvoju.
Novozelandska vlada je medtem sporočila, da se bo 61 inženirjev novozelandske vojske, ki so nameščeni v Iraku, v soboto vrnilo v domovino, za zdaj pa jih tudi ne bodo nadomestili. Novozelandski vojaki so bili nameščeni v oporišču britanske vojske v Basri na jugu Iraka, kjer so opravljali operacije obnove.
Alavi: Iraške volitve januarja bodo
Iraški premier Ijad Alavi je v ameriškem kongresu zagotovil, da bodo volitve v Iraku, predvidene za januar 2005, kljub nasilju izpeljali po načrtu. Če bi jih preložili, bi s tem po njegovih besedah le ustregli "nasprotnikom svobode", ki želijo škodovati iraškemu ljudstvu.
"Naš naslednji mejnik so svobodne in poštene januarske volitve. Morda ne bodo popolne. To pa ni konec naše poti v smeri demokracije, ampak velik korak naprej," je dejal Alavi.
Alavi je poslancem in senatorjem podal optimistično oceno razmer v Iraku, odgovornost za premajhno seznanjanje javnosti z uspehi pa je pripisal medijem. Povojna izgradnja Iraka po njegovih besedah dobro napreduje, tudi tokrat pa je, kot že prej v New Yorku, mednarodno skupnost zaprosil za pomoč.
Iraški premier je priznal, da je boj proti upornikom težak. Poudaril je, da "je boj hud, vendar bomo zmogli". Ne gre za majhno manjšino, ki nima podpore pri ljudeh, poleg tega pa poskušajo teroristi iz tujine iz Iraka narediti "bojišče proti svobodi, demokraciji in civilizaciji", je še dodal premier. "V iraški vojni ne gre le za prihodnost Iraka temveč za svetovno vojno med tistimi, ki želijo živeti v miru in svobodi, ter teroristi."
Alavi se je ZDA zahvalil za strmoglavljenje Sadama Huseina in dejal, da iraško ljudstvo zna ceniti ameriško žrtvovanje. "Hvaležni smo za priložnost, da lahko izgradimo boljšo prihodnost," je še povedal iraški premier.
Bush: Teroristi bi lahko znova napadli, če ZDA zapustijo Irak
Ameriški predsednik George Bush je v Washingtonu izjavil, da bi teroristi lahko načrtovali napade drugje, tudi v ZDA, če bi se ameriške sile umaknile iz Iraka. "Če se prenehamo boriti s teroristi v Iraku, bodo ti lahko načrtovali napade in zarote drugje, v ZDA in ostalih svobodnih državah," je povedal Bush. Temu je še dodal, da ga poveljstvo ameriške vojske v Iraku ni prosilo za več vojakov, a če bi, bi ga poslušal.
