"Skupina Tavhid va al džihad naznanja, da je usmrtila britanskega državljana Kennetha Bigleya in vam sporoča veselo novico, da je ugrabila sedem britanskih vojakov," je bilo zapisano v sporočilu. Britanski poveljnik Donald Francis je navedbe glede ugrabitve zavrnil in dodal, da informacij o usmrtitvi Bigleya nima. Tudi britansko zunanje ministrstvo v Londonu meni, da današnjega obvestila ne gre jemati resno. Trditve iraških skrajnežev sicer preverjajo, hkrati pa dodajajo, da so bila na tej spletni strani že večkrat objavljena lažna priznanja, zato tudi tokratno sporočilo najverjetneje ni verodostojno. Kot je znano, je skupina Tavhid va al džihad skrajneža al Zarkavija grozila, da bo Bigleya ubila, če ne bodo izpuščene vse iraških zapornice, ki jih v državi zadržujejo večnacionalne sile.
Sporočilo je bilo objavljeno potem, ko sta bila v Iraku v začetku tedna obglavljena dva ameriška inženirja, ki sta bila zajeta skupaj z Bigleyem. 62-letni britanski talec je sicer v sredo preko televizije britanske oblasti pozval, naj izpolnijo zahteve ugrabiteljev in rešijo njegovo življenje.
Boj za Bigleyjevo življenje se nadaljuje
V Iraku so razdelili 50 tisoč letakov, na katerih družina talca ugrabitelje prosi, naj mu prizanesejo. Medtem so v Kuvajt pripotovali pomembni britanski muslimani, ki so na poti v Bagdad, da bi prosili za življenje Bigleya, ki je zdaj že devet dni v rokah ugrabiteljev. V Iraku se želijo sestati s kleriki in imani te države. Svoj prihod in trud za življenje Britanca so označili za muslimansko dolžnost. "Upamo, da je gospod Bigley živ in da bomo s svojo prošnjo lahko vplivali na njegove ugrabitelje," je dejal eden od muslimanskih delegatov.
Američani napadli Faludžo
Ameriške sile so z letali in tanki v noči na soboto napadle iraško mesto Faludža kakih 70 kilometrov zahodno od Bagdada, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem Iračanov, med njimi ženska in trije otroci, enajst ljudi je bilo ranjenih, so sporočili bolnišnični viri. Ameriška vojska je napad potrdila in sporočila, da je bila tarča napadov zgradba, v kateri naj bi se shajali pripadniki jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija. Kot so povedali očividci, pa je v hiši stanovala neka družina. "Ameriške sile so napadale vso noč, medtem ko so ljudje spali. Videli ste trupla, ko smo jih odnašali. Med njimi so bile ženske in otroci. Kot lahko vidite, niso imeli nobenega orožja. To je stanovanjsko območje," je dogajanje opisala ena priča. Po podatkih obveščevalcev naj bi al Zarkavi omenjeno poslopje uporabljal za načrtovanje novih napadov na iraške civiliste in mednarodne sile v Iraku, je še pojasnila ameriška vojska.
O novem nasilju danes poročajo tudi iz Bagdada. Neznanci so v zahodni četrti iraške prestolnice al Džamija streljali na skupino Iračanov, ki se je nameravala pridružiti iraški nacionalni gardi. Pri je bilo po zadnjih podatkih tamkajšnjih bolnišničnih virov ubitih sedem ljudi, najmanj en človek je bil ranjen. Neznanci pa so davi v bližini mesta Bakuba, 60 kilometrov severno od Bagdada, ubili lokalnega načelnika iraške policije Salmana Turkija al Šamarija in njegovega voznika.
Trije marinci obtoženi zaradi nasilja
Zaradi domnevnega nasilja nad iraškimi zaporniki so ameriške oblasti vložile obtožnico proti trem marincem. Obtožnica jim očita poskus umora, uporabo nevarnega orožja, zlorabo zapornikov in opustitev službenih dolžnosti. Zaradi posledic njihovega ravnanja je umrl najmanj en zapornik.
Število marincev, obtoženih po smrti iraških zapornikov, se je tako povzpelo na sedem. Kot so sporočili iz poveljstva v San Diegu, je do omenjenih zlorab prihajalo med oktobrom lani in aprilom letos. Identitete obtoženih niso razkrili, prav tako ni znano, kdaj naj bi stekel predkazenski postopek.
Američani so se razdvojili glede volitev v Iraku
Pentagon in State Department sta se ponovno znašla vsak na svoji strani glede Iraka in volitev v tej državi. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Richard Armitage je v petek v kongresu zatrdil, da bo potrebno volitve prehodne iraške vlade januarja prihodnje leto izvesti po vsej državi, kar je bilo v očitnem nasprotju s četrtkovo izjavo obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki je izjavil, da ne bo tragedija, če bodo volitve le am, kjer bo to dovoljevala varnost.
Za Rumsfelda je dovolj če bi bile volitve le v večjem delu Iraka, ker, kot je dejal, svet pač ni popoln. Na posebej zastavljeno vprašanje v kongresnem odboru za razdeljevanje proračunskih sredstev glede Rumsfeldovih komentarjev je Armitage odgovoril, da bodo volitve odprte in svobodne za vse iraške državljane in da o "delnih" volitvah ne razmišljajo.
Ne glede na leporečje republikanske predvolilne kampanje, da je v Iraku na pohodu demokracija s svobodo, pa je stanje na terenu takšno, da so morali Američani in iraška začasna vlada nadzor nad nekaterimi mesti pustiti v rokah upornikov. Načelnik štaba združenih poveljstev Dick Myers trdi, da bodo utrdbe upornikov, kot je mesto Faludža, zavzemale iraške sile, ko bodo dovolj izurjene, demokrati pa so prepričani, da predsednik George Bush pred volitvami v ZDA noče drezati v sršenja gnezda in da ameriška vojska po novembrskih predsedniških volitvah pripravlja veliko ofenzivo v Iraku.
Mednarodna konferenca o Iraku konec oktobra
Ameriška vlada naj bi mednarodno konferenco o Iraku pripravila tik pred novembrskimi predsedniškimi volitvami. Konference naj bi se udeležili voditelji držav skupine G-8, pa tudi držav Bližnjega vzhoda vključno z Iranom, v današnji izdaji še piše omenjeni časnik.
"V oktobru načrtujemo regionalno srečanje, ki se ga bodo udeležil voditelji Iraka in držav skupine G-8," je dejal ameriški generalni sekretar Colin Powell. "To želi predsednik začasne iraške vlade Ijad Alavi in to bo njegovo srečanje," je še dejal Powell. Cilj konference naj bi bil, za januarja načrtovanim parlamentarnim volitvam v Iraku podeliti večjo legitimnost, iraške odpadnike prepričati, naj se udeležijo volitev, obenem pa tudi preprečiti vmešavanje sosednjih držav.
Bush priznal resne težave v več iraških mestih
Ameriški predsednik George Bush je v rednem tedenskem nagovoru Američanom priznal, da v več iraških mestih prihaja do resnih težav. Kot je ob tem dodal, pa strategija iraških oblasti, da bi obkolile in osamile sovražnike, deluje. Vojno za osvoboditev Iraka pa je Bush označil "za spopad z najbolj brutalnimi in neusmiljenimi posamezniki, kar jih je na Zemlji".
Po mnenju iraškega premiera Ijada Alavija je kombinacija odločnih ukrepov in podpora lokalnih oblasti najbolj učinkovit način za zmago nad skrajneži in za zagotovitev miru. "Amerika je na njegovi strani," je pristavil.
Kot je še dodal Bush, se z iraškim premierom strinjata, da je potek obnove Iraka mogoče in potrebno pospešiti, za uresničitev tega cilja pa sodelujeta. Omenil je tudi napredek pri obnovi infrastrukture države in izpostavil, da je potrebno novi iraški vladi pomagati pri vzpostavitvi stabilnosti in varnosti v državi.
Po Bushevih besedah danes v Iraku deluje skoraj 100.000 izurjenih in opremljenih iraških vojakov, policijskih častnikov ter drugih varnostnih pripadnikov. Iraška vlada pa je na tem, da ji bo do konca leta 2005 uspelo oblikovati varnostne sile, ki bodo štele 200.000 mož.
