Kljub špekulacijam, da so Huseina odpeljali iz Iraka, naj bi bil nekdanji iraški predsednik priprt na skrivnem kraju. Centralno poveljstvo ameriške vojske je namreč zanikalo poročila, po katerih naj bi strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina po aretaciji prepeljali iz Bagdada v Katar. Po informacijah majorja Davea Farlowa je Husein še vedno na varnem tajnem kraju v Iraku. Po poročanju arabske televizije Al Arabija in ameriške televizije CNN naj bi namreč nekdanjega iraškega predsednika zadrževali v nekem ameriškem oporišču v Katarju, saj so ameriške sile v Katarju v začetku leta postavile glavno oporišče za invazijo na Irak.
Da je Husein zares v Iraku, so potrdili tudi predstavniki začasne iraške vlade, ki so se lahko srečali s Huseinom "Daje vtis deprimiranosti in ponižanosti, čeprav skuša to prikriti," je dejal član iraškega sveta Mufak El Rubale, ki je identificiral Huseina.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v Washingtonu povedal, da bodo Huseina obravnavali v skladu z ženevsko konvencijo. "Priznali mu bomo status vojnega ujetnika, njegove pravice pa so urejene v skladu z ženevsko konvencijo," je povedal ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. "Kljub temu pa to ne pomeni, da nekdanji diktator v pravnem smislu ni vojni ujetnik," je poudaril Rumsfeld, češ da bodo morali Huseinov pravni status še razjasniti.
Huseinovo prijetje naj bi bilo zelo pomembno, je dejal Rumsfeld. "Dokler si ljudje lahko predstavljajo, da se lahko vrne in da jih lahko znova tiranizira, je prisoten dejavnik strahu." Zaradi tega je aretacija po njegovem mnenju pomemben korak k demokratizaciji Iraka, čeprav je na tej poti po Rumsfeldovih besedah še veliko izzivov. Omembe vredno pa naj bi bilo dejstvo, da je Husein ob prijetju imel pri sebi pištolo, vendar je ni uporabil, je dejal ameriški obrambni minister.
"Ni deloval strašno pogumno."
Strmoglavljeni diktator je glede pripravljenosti na pogovor pokazal voljo za sodelovanje, je dejal Rumsfeld. Tudi med zdravniškim pregledom in prevozom je bil ubogljiv. "Kljub temu je prezgodaj, da bi iz tega potegnili zaključke o njegovem nadaljnjem obnašanju," je dejal ameriški obrambni minister.
Ameriški predsednik George W. Bush pa je obljubil, da bodo Sadamu Huseinu sodili pošteno in pod budnim očesom mednarodne javnosti, usodo oziroma dokončno kazen za nekdanjega iraškega predsednika pa je Bush položil v roke Iračanov. "Glede smrtne kazne za Huseina imam svoje osebno mnenje, ki pa je v tej zadevi nepomembno. Gre za brutalnega diktatorja, ki je pobil ogromno ljudi, zato je prav, da se Iračani sami odločijo, na kakšen način hočejo kaznovati svojega nekdanjega voditelja."
Bush je sicer ponovno opozoril ameriške okupacijske sile na morebitno nadaljevanje težav in nasilja po prijetju Huseina, kljub temu pa je menil, da je Irak na poti k svobodi.
Ameriški politični magazin Time je pred tem poročal, da se je Sadam Husein med svojim prvim zaslišanjem po prijetju obnašal manj kooperativno. Ko so ga pripadniki ameriških posebnih enot odkrili v luknji pod pastirsko utico blizu Tikrita, jih je s pištolo v naročju pozval, naj ne streljajo, ker je "Sadam Husein, predsednik iraške republike". Nek sodelavec ameriške tajne službe je Huseinovo obnašanje opisal kot "občasno trmoglavo".
Na vprašanja ni nikoli odgovarjal neposredno, poleg tega pa naj bi bile njegove izjave polne "značilnih sadamovskih retoričnih izrazov". Na začetku zasliševanja na bagdadskem letališču naj bi Husein govoril nepovezano in brez smisla. Tako naj bi Husein na vprašanje, kako se počuti, odgovoril: "Žalosten sem, ker je moje ljudstvo v okovih."
Ko so mu ponudili vodo, naj bi dejal, da ne more piti vode, ker bo moral na stranišče, vendar tega ne more narediti, če je njegovo ljudstvo v okovih. Na vprašanje o usodi pogrešanega vojaškega pilota Scotta Speicherja, ki ga Američani iščejo od prve zalivske vojne leta 1991, je Husein odgovoril, da mu o tem "ni nič znanega, ker nikoli niso imeli nobenih vojnih ujetnikov".
Husein je zanikal tudi obstoj orožja za množično uničevanje v Iraku. "Seveda takšnega orožja nimamo. Izmislili so si ga Američani, da so dobili razlog za vojno," je dejal Husein in odgovoril, da mednarodnih inšpektorjev ni spustil v svoje palače, ker ni želel, da bi motili njegov mir in zasebnost.
Revija Time poroča, da so poleg 750.000 ameriških dolarjev v skrivališču nekdanjega diktatorja našli tudi dve avtomatski puški kalašnikov, še bolj pomemben pa je seznam voditeljev iraškega odpora, ki naj bi ga našli v pismu enega od bagdadskih voditeljev odpora.
Rumsfeld je dejal, da aretacija ne pomeni konca izzivov za zavezniško koalicijo v Iraku, vendar ameriški vojaški voditelji upajo, da jim bo zdaj morda uspelo aretirati več drugih pomembnih vodij odpora. Najdena poročila in dokumenti, ki so jih našli ob zajetju, naj bi ameriške vojake danes dejansko pripeljali še do dveh oseb, ki sta bili zelo zaželeni s strani ameriških okupacijskih sil. Poveljnik 1. oklepne divizije, Jason Beck, ni želel izdati identitete zajetih mož, vendar pa je povedal, da je eden izmed njiju iz samega vrha nekdanje Huseinove vladavine.
Iračani so Huseinu pripravljeni zagotoviti pravično sojenje
Predsednik sveta prehodne iraške vlade Abdel Aziz al-Hakim je zagotovil pravično sojenje strmoglavljenemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu, ki so ga blizu Tikrita aretirali v soboto zvečer. "Iračani smo sposobni izvesti sojenje v skladu z zakoni in izvedli bi ga v skladu z mednarodnim pravom in ob spoštovanju človekovih pravic, kar pomeni, da zagotavljamo pravično sojenje," je dejal al-Hakim.
Pred novinarji v Parizu je napovedal, da bo Huseinu sodilo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili minuli teden. Obravnava naj bi bila javna, na njej pa naj bi sodelovali svetovalci in mednarodne osebnosti. Hakim je sicer dejal tudi, da bi lahko bil Husein obsojen na smrt. Ameriške okupacijske oblasti so v Iraku sicer začasno ukinile smrtno kazen, iraški predstavniki pa so navedli, da se bodo o njeni ponovni uvedbi odločali, ko naj bi oblasti v skladu z načrti 1. julija prevzela prehodna vlada.
Letošnja Nobelova nagrajenka za mir Širin Ebadi je danes izrazila veselje ob aretaciji Huseina. Kljub temu, da bo obtožen zločinov proti človečnosti, pa mora po njenih besedah biti sojenje pred pristojnim mednarodnim sodiščem pravično. "Upam, da bo njegova aretacija dobra lekcija za vse, ki ne spoštujejo človekovih pravic," je še dejala Širin Ebadi.
London proti smrtni kazni, Moskva za sojenje v Iraku
Britanski zunanji minister Jack Straw je sporočil, da London vztraja pri nasprotovanju smrtni kazni. Straw ne pričakuje, da bodo na zaslišanju od Huseina dobili koristne informacije, tudi glede morebitne navzočnosti orožja za množično uničevanje v Iraku ne. "Ne zadržujem diha v pričakovanju Huseinovega priznanja," je dodal.
Po pogovoru s posebnim odposlancem Japonske za Irak Rjutarom Hašimotom je Straw pristavil, da smrtno kazen v svetu še izvajajo, tudi v dveh stalnih članicah Varnostnega sveta OZN [ZDA in Kitajski, op. p] ter da končno o ustreznosti značaja kazni odločajo suverene države in njihova sodišča.
Kot je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov, Moskva pričakuje, da bo zajetje Sadama Huseina privedlo do stabilnosti v Iraku, in opozoril, da se samo Iračani lahko odločijo o usodi Sadama Huseina. Fedotov je tudi ponovil stališče Rusije, da je iraški zunanji dolg mogoče prestrukturirati le v okviru Pariškega kluba. Francoski zunanji minister Dominique de Villepin pa je izrazil pripravljenost Francije sodelovati z drugimi državami upnicami glede odpisa iraškega zunanjega dolga.
K Huseinu Rdeči križ?
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je izrazil upanje, da mu bodo ameriške oblasti dovolile obiskati nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, da bi tako lahko preveril, v kakšnih pogojih ga zadržujejo.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) v aretaciji Sadama Huseina vidi priložnost, da zavlada pravica. Tako bo odgovorni za najhujše zločine nad iraškim civilnim prebivalstvom v zadnjih 25 letih lahko končno postavljen pred sodišče, so sporočil iz Amnestyja, hkrati pa poudarili, da je ravno iz spoštovanja neštetih žrtev nekdanjega režima potrebno s Sadamom ravnati človeško in mu soditi na poštenem in transparentnem procesu. "Okupacijske sile v Iraku morajo to zagotoviti,", menijo v AI.
Palestinske oblasti pa aretacije Sadama Huseina niso želele komentirati. Palestinski premier Ahmed Kurej je danes pred novinarji v Ramali povedal, da je to iraška zadeva, o kateri mora odločati iraško prebivalstvo. "Podpirali bomo to, kar bo odločilo iraško prebivalstvo," je dodal Kurej. Palestinske oblasti pod vodstvom Jaserja Arafata so med Zalivsko vojno leta 1991 podprle Sadama Huseina. Slednji je na palestinskih ozemljih zelo priljubljen in je vse do svojega strmoglavljenja s položaja finančno podpiral svojce palestinskih "mučenikov" in avtorjev protiizraelskih samomorilskih napadov.
Iran že pripravlja tožbo proti Huseinu
Teheran je sporočil, da pripravlja tožbo proti Huseinu zaradi zločinov, storjenih proti Iranu. Tiskovni predstavnik vlade v Teheranu Abdulah Ramezanzadeh je dejal, da so Iračani prvi upravičeni do tožbe Sadama, kar pa ne pomeni, da druge države nimajo pravice tega storiti pred mednarodnimi sodišči. Povedal je še, da iransko zunanje ministrstvo v ta namen dela vse potrebno, da je doslej zbralo dokumente in da upajo, da bodo lahko uresničili svojo pravico tam, kjer bo ustrezno.
Ob tem je izrazil željo Teherana, da bi se z zločini tega diktatorja ukvarjalo kako mednarodno sodišče. To bi tudi moralo razjasniti, kdo ga je oboroževal, tako da je lahko povzročil tri velike krize na območju.
