Ursula von der Leyen si želi spolno uravnoteženo komisijo

Ursula von der Leyen je to povedala na javno predvajanem srečanju s politično skupino liberalcev v Evropskem parlamentu, Prenovimo Evropo (RE). 

V liberalni politični skupini RE so razpravo z njo opisali kot zelo pozitivno, a opozorili, da njihova podpora ni zagotovljena. Zahtevajo krepitev demokratizacije Evrope, konkretno konferenco o prihodnosti Evrope in uvedbo transnacionalnih list, vzpostavitev ustreznega mehanizma za zaščito vladavine prava, ki bo vključeval vse članice EU in za kršiteljice predvideval sankcije, ustrezno močan položaj za Margrethe Vestager, ki bo enakovreden položaju socialista Fransa Timmermansa, ter ustrezno politiko na področjih digitalizacije, čistega gospodarstva, varnosti in migracij, je po razpravi povedal vodja skupine Dacian Ciolos.

V skupini še čakajo na jasne zaveze, za katere upajo, da jih bodo od kandidatke slišali v razpravi na plenarnem zasedanju pred glasovanjem, ki naj bi bilo po Ciolosovih besedah prihodnjo sredo, čeprav je uradno za zdaj še vedno predvideno v torek. Končno odločitev naj bi v četrtek sprejela konferenca predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin.

Na vprašanje, zakaj ni von der Leynove danes nihče v RE vprašal o očitkih glede slabega upravljanja v povezavi z njeno funkcijo obrambne ministrice, je Ciolos odgovoril, da je to odprl prejšnji teden na njunem dvostranskem vprašanju in da upa na pojasnila v razpravi prihodnji teden, saj da je integriteta zanje ključno vprašanje.

'Popoln podpora' EPP

Von der Leynova te dni v Bruslju lobira za podporo. Za izvolitev za predsednico komisije potrebuje absolutno večino evropskih poslancev. Računa lahko na podporo desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji je "popolno podporo" danes zagotovila tudi na Twitterju. V Bruslju prevladuje prepričanje, da lahko računa na podporo liberalcev, medtem ko je največ skepse med socialisti in zelenimi.

Na željo kandidatke za predsednico Evropske komisije se je danes odzval tudi slovenski premier Marjan Šarec. Poudaril je, da trenutno še ne more povedati, ali bo Slovenija v Bruselj poslala ime enega ali dveh kandidatov. Vlada bo o tem odločila še ta mesec.

Šarec: Po najboljših močeh bomo skušali poslati v Bruselj ime ali pa imeni

Na željo kandidatke za predsednico Evropske komisije se je že odzval tudi slovenski premier Šarec, ki je poudaril, da trenutno še ne more povedati, ali bo Slovenija v Bruselj poslala ime enega ali dveh kandidatov. 

To po Šarčevih besedah ni nekaj novega, ampak so bili s to idejo soočeni že na enem od vrhunskih srečanj voditeljev EU. Željo von der Leynove sprejema kot pričakovanje, in sicer zato, da ne bi imeli spet samo moških kandidatov. S tem pa bo imela predsednica Evropske komisije, če bo izvoljena, tudi večji manevrski prostor, da izbere ekipo, kakršno želi, je dejal. Verjetno želi doseči tudi to, da ne bi bilo treba zavračati kandidatov, da bi čim prej oblikovali Evropsko komisijo, je povedal premier ob odprtju Magnine lakirnice v Hočah.

"Mi smo to pravkar slišali, vzeli na znanje in bomo po najboljših močeh skušali poslati v Bruselj ime ali pa imeni - to bomo še videli, na tem mestu ne morem kar reči, kako bo - da bi bilo to vse čim prej formirano," je povedal.

Dodal je, da o slovenskem kandidatu intenzivno razmišlja že od majskih evropskih volitev. "Vendar nisem želel še nič komentirati na to temo, nisem želel še nič govoriti, zato ker ne bi želel, da se, kar se je tudi že dogajalo, potem imena preigravajo v javnosti, da se nekatere kandidate tudi blati ali karkoli. Želim izpeljati ta postopek čim bolj gladko, čim bolj brez zapletov," je poudaril.

Na vprašanje, kdaj bo slovenski predlog za komisarja znan, je dejal, da je treba to narediti do zadnje seje vlade, torej še ta mesec.

Kdo so potencialna slovenska imena?

V koalicijskih strankah sicer zagotavljajo, da resne formalne razprave o komisarskih kandidatih še niso opravili, glede na to, da se čas izteka, pa bi jo morda lahko vsaj odprli na sestanku koalicijskih partneric pred četrtkovo sejo vlade.

V SD že nekaj časa ne skrivajo prizadevanj, da bi se na seznamu kandidatov znašla njihova aktualna evropska poslanka Tanja Fajon, v SAB pa so nedavno javno podprli veleposlanico Slovenije v Švici Marto Kos.

Mediji so pred časom omenjali tudi predsednika SMC in zunanjega ministra Mira Cerarja, neuradno pa se je omenjalo tudi ime nekdanjega zunanjega ministra v vladi Boruta Pahorja, Samuela Žbogarja.

V zelo neuradnih ugibanjih se vrti še nekaj drugih imen, med njimi tudi imeni stalnega predstavnika RS pri EU Janeza Lenarčiča. Ta je navedel, da "dokler predsednik vlade ne predlaga kandidata oziroma kandidatke za položaj evropskega komisarja oziroma komisarke iz Slovenije, so vsa ostala imena zgolj predmet ugibanj".

Omenja se tudi namestnica generalnega direktorja v generalnem direktoratu za mednarodno sodelovanje in razvoj pri Evropski komisiji Marjeta Jager, ki pa ugibanj danes ni želela komentirati.

V opozicijski SDS bi si na tem mestu sicer želeli Anžeta Logarja.

Premier Šarec je prejšnji teden sicer dejal, da je eden od resorjev v novi Evropski komisiji, ki zanima Slovenijo, širitveni.

Med resorji, na katere naj bi ciljala Slovenija, se omenjajo kohezija, infrastrukturni portfelji ter mednarodno sodelovanje in razvoj.