Pripoved 11-letnega rudniškega delavca Hamisija: 'Večkrat se mi zdi, da bom izgubil zavest'

Za vse svoje trpljenje in trdo delo zasluži zelo malo. Če ji uspe nabrati dve košari školjk, zanje dobi približno 1,4 dolarja, oziroma malce več kot en evro. Je najstarejša od skupno osmih otrok v njihovi revni družini, zato mora pomagati. V šolo ne hodi, prav tako nima časa za igro z ostalimi otroci. Vsaj pravi, da ga nima. Resnica je, da se stika z ostalimi sovrstniki izogiba, saj jo ti zbadajo, da zaudarja po školjkah. Tudi zaradi tega je izgubila samozavest. Skupaj s stotinami otrok, ki z njo nabirajo školjke, se počuti izobčeno, njeno življenje pa izgleda kot tunel brez izhoda.

Gre le za eno od grozljivih zgodb otrok v nerazvitem svetu, ki so primorani delati v nemogočih razmerah že od malega. Slednjo in tudi številne druge zgodbe javnosti razkriva Mednarodna organizacija dela, specializirana agencija Organizacije združenih narodov. Kot poročajo, se na milijone otrok po svetu še vedno plazi po rudniških rovih, šiva v tekstilnih tovarnah, dela na plantažah ali v gospodinjstvih.

Življenje, kakršnega si pri nas ne znamo predstavljati, živi tudi 11-letni Hamisi iz Tanzanije. Postal je rudniški delavec. Svoje tretje leto šolanja je opustil, ker oče ni mogel poravnati stroškov za šolsko uniformo. Doma sicer sami gojijo kavovec, a je njihov prihodek močno upadel, ko so upadle cene kave po svetu. Hamisi je slišal, da se da dobro zaslužiti v rudnikih, kjer iščejo diamante, zato je slkenil, da bo poskusil. Mamo je prosil za denar, češ da si bo kupil neke malenkosti, nato pa si je s tem denarjem plačal prevoz do vasi Mererani na severu Tanzanije.

Ko je prispel v vas, je nekega dečka povprašal, kje je rudnik. Ker tam ni imel sorodnikov ali znancev, je vedel, da bo zelo težko prišel do službe. Navezal je stike s tamkajšnjimi otroki in ti so mu pomagali. Po nekaj dneh ga je eden od lastnikov rudnika najel kot delavca-pomočnika. Že takoj naslednji dan so ga poslali v rov, da je rudarjem odnesel orodje in nazaj prinesel prazne steklenice za vodo. Od tedaj dalje opravlja to delo vsak dan.

Otroci v rudnikih podhranjeni, za 18 ur dela dobijo le en skromen obrok

Razmere v rudniku so slabe. Pravi, da so rovi globoki tudi do 300 metrov, v njih je popolna tema in zelo je vroče. "Večkrat se mi zdi, da bom zaradi pomanjkanja kisika izgubil zavest," pripoveduje in dodaja, da se ksreči to še ni zgodilo. V rudniku sicer dela ogromno otrok. Imenujejo jih otroci-kače, saj se lahko splazijo tudi skozi najmanjše rove. Vsi so zelo slabega zdravja, saj ves čas vdihujejo prah in dim, poleg tega pa so podhranjeni. Hamisi je predstavnikom Mednarodne organizacije dela potožil, da včasih oddela celih 18 ur z enim samim skromnim obrokom hrane. Dnevni zaslužek varira od pol do približno enega evra. Nekoliko več, od 20 do 80 evrov, dobi, če najde kak diamant. A to se zgodi zelo redko, pravi.

Poročilo: Lani po svetu 168 milijonov otroških delavcev

Da je situacija v svetu zastrašujoča, pričajo tudi podatki ameriškega ministrstva za delo. Po svetu je bilo lani 168 milijonov otrok, starih od pet do sedem let, ki so bili prisiljeni delati. Med njimi jih je polovica delala v nevarnih razmerah.

Poročilo o otroškem delu pokriva 140 držav sveta. Minister za delo Thomas Perez je dejal, da mora kar deset odstotkov vseh otrok na svetu delati, namesto da bi se igrali ali hodili v šolo. Zato je države pozval, naj naredijo več za preprečevanje otroškega dela.

"Poročilo osvetljuje položaj 168 milijonov otrok, ki garajo v senci, se plazijo po rudniških rovih, šivajo v tekstilnih tovarnah ali delajo v gospodinjstvih. Vse več držav ukrepa proti temu, vendar pa lahko svet naredi še več," je dejal Perez po objavi poročila, ki ne vključuje zahodne Evrope, ZDA in nekaterih drugih držav, kjer naj ne bi bilo otroškega dela.

Kje je najhuje?

Ministrstvo vsako leto pripravi poročilo o otroškem delu po svetu, na podlagi katerega lahko ZDA odvzamejo trgovinske ugodnosti državam, kjer je ta problem najbolj pereč. Na dnu lestvice glede otroškega dela so Britanski deviški otoki, Srednjeafriška republika, Kongo, Cookovo otočje in Eritreja.

Od leta 2012 pa so pri izkoreninjanju otroškega dela najbolj napredovale Albanija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Slonokoščena obala, Ekvador, Salvador, Peru, Filipini, Južna Afrika, Tunizija in Uganda.