Uporabljali sporne bombe

Izrael je danes prvič priznal, da so izraelski vojaki v zadnji vojni s skrajnim libanonskim gibanjem Hezbolah letos poleti proti vojaškim ciljem uporabljali sporne bombe z belim fosforjem. "Izraelska vojska je uporabljala fosforne bombe med vojno proti Hezbolahu v napadih na vojaške tarče na prostem," je dejal minister za odnose med vlado in parlamentom Jakov Ederi. "To ni njegovo mnenje. To nam je povedala vojska," pa je dejala njegova tiskovna predstavnica.

V sporočilu poslancem je Ederi še zapisal, da vojska še vedno meni, da so fosforne bombe legitimno orožje in niso prepovedane z mednarodnim pravom. "Izraelska vojska uporablja tovrstno orožje v skladu z mednarodnim pravom," je dejal.

Orožje z belim fosforjem povzroči hude opekline in smrt v hudih mukah. Kemikalija prodre v krvni obtok in povzroči težave z dihanjem ter druge težave, zaradi česar mnogi zahtevajo, da se ga uvrsti med kemično orožje.
Mednarodni odbor Rdečega križa in druge organizacije za zaščito človekovih pravic že dolgo poskušajo doseči prepoved uporabe orožja s fosforjem v skladu s konvencijo o kemičnem orožju. Lani so sicer v javnost pricurljala poročila, da so ameriške sile v Iraku uporabile beli fosfor v bitki za Faludžo leta 2004.

Predsednik naj pojasni

Izraelski predsednik Moše Kacav, ki je osumljen spolnega nadlegovanja, ima teden dni časa, da pojasni, zakaj ni odstopil s položaja. Pojasnilo zahteva izraelsko vrhovno sodišče, ki je hkrati državnega tožilca Menačema Mazuza pozvalo, naj se čim prej odloči, ali bo proti Kacavu vložil obtožnico ali ne.

Vrhovno sodišče zanima, zakaj Kacev ni odstopil ali začasno prekinil svoje funkcijo v času preiskave, ki jo je sprožila izraelska policija. Ta je 15. oktobra sporočila, da ima dovolj dokazov, s katerimi lahko Kacava obtožijo posilstva, spolnega nadlegovanja in prisluškovanja telefonskim pogovorom.

Tožilci so začeli pripravljati obtožnico, Mazuz pa naj bi v naslednjih tednih odločil, ali bo tudi uradno obtožil 60-letnega poročenega očeta petih otrok, ki obtožbe zanika.

Izraelski predsednik sicer uživa imuniteto pred sodnim pregonom, lahko pa bi mu sodili, če bi ga odstavil parlament. V primeru obsodbe mu grozi od tri do 16 let zaporne kazni.

Preiskave v zvezi s škandalom potekajo od julija, ko je Kacava, člana desničarske stranke Likud, spolnega nadlegovanja obtožila ena od sodelavk. Policija je sicer v zadnjih tednih preiskovala tudi najmanj deset pritožb zaradi posilstva in spolnega nadlegovanja s strani nekdanjih predsednikovih sodelavk.

Preiskava proti predsedniku je zadnja v vrsti afer, v katere so vpleteni visoki izraelski politiki. Zaradi spolnega škandala je avgusta že odstopil pravosodni minister Haim Ramon, saj je bila proti njemu vložena obtožnica zaradi spolnega nadlegovanja 18-letne vojakinje.