Upor v Scheveningenu

Upor v Scheveningenu se je začel v nadstropju, v katerem biva Vojislav Šešelj, ki naj bi, po poročanju hrvaškega internetnega portala iskon.hr, bil pobudnik akcije. V javnosti je sicer znano, da je Šešelj, sicer še vedno uradni vodja Srbske radikalne stranke, eden izmed tistih, ki haaškemu sodišču in upravi zapora v Scheveningenu velikokrat povzroča težave.

Trenutno zaporniki uživajo samo hrano,ki jo lahko kupijo v zaporniški kantitni insi jo samo pripravljajo. Na sodišče in upravo zapora so poslali tudi opozorilo, da bodo začeli s 'kolektivno gladovno stavko', če se pogoji bivanja v zaporu ne bodo v kratkem izboljšali.

"Zaporniki se bojijo za svoja življenja potem, ko je v javnost prišla informacija, da so v krvi Slobodana Miloševića že pred dvema mesecema našli strupene snovi. Večina zapornikov se pritožuje na nesprejemljiv zdravniški nadzor, saj tega opravlja le en zdravnik splošne prakse. Skrbi jih tudi počasno ukrepanje osebja v primeru nujne pomoči. V celicah ni nobenih naprav, s katerimi bi zaporniki lahko sporočili osebju, da potrebujejo nujno pomoč," je povedal neimenovani vir iz Haaga.

Upor se je začel v ponedeljek v času kosila. Takrat so zaporniki mirno protestirali in na Varnostni svet OZN poslali tudi pismo. V njem so zahtevali nujno oblikovanje preiskovalne komisije, ki bi ugotavljala pogoje v katerih živijo zaporniki v Scheveningenu.

Srbski tabloid Nacional navaja tudi Šešljevo izjavo, ki v svojem specifičnem žargonu trdi: "Po Miloševićevi smrti sem se preprosto posral od strahu, ker vem, da sem naslednji."

O slabih razmerah v zaporu v Scheveningenu pripoveduje tudi haaški obtoženec Mirjan Kupreškić: "Pričakoval sem, da bo po Miloševićevi smrti prišlo do upora ali podobne reakcije. Zdravstvena nega zapornikov je kritična in z gotovostjo lahko trdim, da se od dneva, ko sem zaprt, pa do danes ni nič spremenilo. Gre za boj za življenje in pri tem nacionalnost nima nobene vloge." V svoji izjavi za Večernji list Kupreškić se navaja, da je že bil priča uporu zapornikov: "Drago Josipović je bil bolan. Na obrazu se mu je pojavil izrastek, ki se je zagnojil in skoraj je znorel od bolečin. Zdravniki niso hoteli priti, ker prihajajo samo ob sredah. Njegovega stokanja nismo mogli več poslušati. Ko smo videli, da zaradi zagnojenosti ni mogel več odpreti očesa in da nihče ničesar ne stori, smo začeli z gladovno stavko. Zdravnik je potem takoj prišel."