'Upor v Kirgiziji je verjetno bil podprt iz tujine'

Glede državnega udara v Kirgiziji smo za komentar poprosili Klemna Grošlja s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. Sam trdi, da je še prezgodaj za podajanje ocen, kdo bi lahko stal za tem dogodkom, a kot pravi, je gotovo, da za organiziranim podvigom stoji del družbe pod vodstvom opozicije. Po njegovih besedah je težko ocenjevati, da bi imela Rusija interes za zamenjavo dosedanje administraicije, je pa, kot dodaja, delovanje in ravnanje ruske politike v tem primeru skladno s t. i. pragmatično politiko, kjer rusko delovanje in odnos do posamezne države temelji na zasledovanju ruskih nacionalnih interesov, kar pomeni da Rusija sodeluje z oblastmi, ki nadzorujejo državo in izvajajo dejansko kontrolo nad njo.

"Če je to nekdanja opozicija, je pač to uradna oblast. Bi pa težko govorili o klasičnem državnem udaru, saj tega običajno organizirajo in izvedejo oborožene sile oziroma državni varnostni aparat," pojasnjuje Grošelj in dodaja, da se to v tem primeru ni zgodilo, saj sta vojska in policija bolj ali manj lojalni vladajoči politiki oziroma nista preveč aktivno posegli v dogajanje na ulicah. Slovenski strokovnjak meni, da bo čas pokazal, ali je razlog za to dogovor z opozicijo. Hkrati pa ocenjuje, da gre za dobro organiziran in voden upor opozicije ter dela prebivalstva, verjetno ob zunanji podpori.

Prisotnost ostrostrelcev med uporniki zahteva urjenje

Po mnenju Grošlja ni nič nenavadnega, da so bili demonstranti oboroženi, to ni presenetljivo, saj je kultura orožja del kirgiške tradicije in na območju oziroma v celotni Srednji Aziji je po razpadu Sovjetske zveze orožja ogromno, tudi ostrostrelno orožje. "So pa oboroženci predvsem dokaz, da je šlo za organizirano dejavnost opozicije in ne nek spontan upor prebivalstva," ponavlja. Pri tem dodaja, da je nenavadno, da so bili med protestniki tudi ostrostrelci, ker to zahteva urjenje in vojaško znanje. A v tem trenutku še ni moč trditi, da so bili to pripadniki tujih specialnih služb, saj bi lahko bili tudi pripadniki kirgiških varnostnih sil, ki so prestopili na stran opozicije.

Upor, ki se je zgodil pred očmi svetovne javnosti, je po mnenju Grošlja mogoče primerjati z romunskim protikomunističnim udarom leta 1989, v neki meri pa tudi s prvo vstajo v Kirgiziji leta 2004, ko je na oblast prišel dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev.