Upor domačinov proti turistom

Tako na Bledu kot v Bohinju so se v tem poletju zaradi navala turistov soočili s številnimi težavami s parkiranjem, gnečo na cestah in kampiranjem na črno. Naval je pristojne pripeljal celo tako daleč, da enodnevne obiskovalce pozivajo, naj se raje oglasijo jeseni. 

A očitno to še zdaleč ni le slovenski problem ... Pritožujejo se na Hrvaškem, v Italiji - predvsem v Benetkah, Barceloni ... 

V nekaterih najbolj priljubljenih evropskih mestih med turisti so te dni celo potekali (ali še bodo) protesti proti turistom. Svetovna turistična organizacija je že pozvala lokalne oblasti, naj naredijo več za trajnostni razvoj panoge, so navedli pri britanskem Guardianu. 

Že dlje časa svoje nezadovoljstvo izražajo prebivalci znamenitih Benetk. Teh je 55.000, na leto pa se v mestece zgrne več kot 20 milijonov obiskovalcev, ki tja prispejo z velikimi ladjami. Prebivalce motijo naraščajoče cene najemnin za stanovanja, ki jih mnogi ponujajo turistom, hkrati pa opozarjajo na onesnaženje kanalov. 

Jezo na protestih izlivajo tudi Španci, ki so lani zabeležili rekordnih 75,6 milijona turistov. V Barceloni so nezadovoljni zaradi neprijavljenih gostov pri zasebnikih, ki svoje storitve ponujajo prek priljubljenih spletnih portalov. Tako se prebivalci, ki ostajajo, počutijo izključeni v lastni skupnosti. Radikalna mladinska skupina je šla še korak dlje v kazniva dejanja, ko so prebadali pnevmatike turističnih avtobusov. Protestirali so tudi na Mallorci, v San Sebastianu protest pripravljajo prihodnji teden, ko praznujejo veliki teden, v katerem pripravljajo festival baskovske kulture. 

Kako rešiti problem? 

Generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai je za Guardian povedal, da gre za resno situacijo, ki jo je treba reševati na resen način. Če se je lotimo pravilno, je lahko turizem največji zaveznik za ohranitev okolja in skupnosti. 

Po njegovih besedah bi morali sodelovati na vseh ravneh - od vlad, lokalnih oblasti do samih turistov. Rešitev ni, da bi turistom enostavno prepovedali prihod, je dejal za Guardian, ampak bi morali prihode razpršiti v daljšem obdobju in jih pravilno usmerjati z največjih znamenitosti v še druge aktivnosti na območju. Hkrati pa je vseskozi treba upoštevati potrebe lokalnih skupnosti. 

V Barceloni so se po poročanju Guardiana najprej lotili nelegalnih ponudnikov stanovanj, v Benetkah bodo prepovedali nove turistične namestitve v centru mesta, prav tako pa so namestili ''števce ljudi'', da bi preprečili prevelike množice, zbrane ob eni znamenitosti. 

V Rimu so se resno lotili urejanja obnašanja ob znamenitostih, da turisti ne skačejo v fontane in da ne popivajo po cestah, podobne ukrepe so uvedli tudi v Milanu. 

S kamerami obiskovalce v starem mestnem jedru nadzorujejo tudi v Dubrovniku, kjer lahko množicam preprečijo vstop, če opazijo, da se je ob določenih točkah že nabralo (pre)veliko število ljudi. Na Hvaru, kot smo že poročali, pa so uvedli visoke kazni za neprimerno obnašanje.