Upočasnen širitveni proces

Najprej moramo pospraviti po hiši, da se bomo lahko širili in da bomo lahko močnejši na svetovnem odru, je po koncu dvodnevnega zasedanja v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Toda vrata v hišo bodo ostala odprta," je poudaril, tako za države Zahodnega Balkana kot za Turčijo. "Nikakršnih novih pogojev nismo postavili, vrata so odprta," je zatrdil tudi predsedujoči uniji, finski premier Matti Vanhanen, a poudaril pomen doslednega izpolnjevanja pogojev za članstvo.

"Pretekle širitve so bile uspešne in tudi prihodnje širitve bodo uspešne," je po koncu zasedanja uvodoma poudaril Vanhanen. "Seveda je pomembno, da države kandidatke za članstvo izpolnijo določene pogoje," je dodal. "Širitev krepi vlogo Evrope v svetu," pa je poudaril Barroso in opozoril na potrebo po boljšem institucionalnem okviru za nadaljevanje širitvenega procesa. O nadaljnjih korakih ustavne pogodbe še ni konkretnega soglasja, je pa prevladalo mnenje, da je boljši institucionalni okvir nedvomno potreben, je povedal predsednik komisije.

O Makedonji referendum?

Francija je sprejela politično odločitev, da bo po Hrvaški o vstopu vsake nove države, ki bo želela v EU, odločala na referendumu in tako bo tudi v primeru Makedonije, je še dejal Chirac na novinarsko vprašanje, zakaj je v primeru Makedonije potreben referendum. Temeljni cilj je, da je širitvi naklonjena javnost, da se posvetujemo z državljani in da dobimo njihovo soglasje, je poudaril. "Makedonija ni problem. To je simpatična in majhna država, ki z referendumom v Franciji ne bo ničesar izgubila, temveč bo pridobila podporo ljudstva," je poudaril.

Načrt za širjenje schengenskega območja

Novo časovnico za širitev schengenskega območja so 5. decembra v Bruslju potrdili notranji ministri povezave, ki so prižgali zeleno luč za širitev sedanjega schengenskega informacijskega sistema, za t. i. projekt SIS I za vse. Ta naj bi skrajšal tudi do dveletno zamudo širitve schengenskega območja, napovedano zaradi zamika pri vzpostavljanju SIS II, na le nekaj mesecev.

Janša: Pri Turčiji in Zahodnem Balkanu ne gre za isti proces

Na vrhu EU je v razpravi o nadaljnji širitvi postalo očitno, da pri Turčiji ne gre za isti proces širitve kot pri politiki EU do držav Zahodnega Balkana, je danes po sklepu dvodnevnega zasedanja voditeljev EU v Bruslju dejal premier Janez Janša. Vrh je ponovno potrdil perspektivo članstva držav Zahodnega Balkana, "gre samo še za poudarke, kako naj bi ta proces potekal". Bila pa so izražena opozorila glede nadaljnje širitve EU na vzhod, je poudaril.

Širitvena politika EU do Zahodnega Balkana je "edina politika, ki jo povezava vodi do tega dela Evrope", je poudaril vrh unije. Razprava o nadaljnji širitvi unije je sicer šla v dve smeri. Veliko je bilo govora o tem, da mora EU reformirati institucije in izvesti poglobitveni proces po zadnji veliki širitvi ter šele zatem sprejeti nadaljnje korake glede širitve. Bila pa so izražena tudi opozorila glede nadaljnje širitve po integracije držav Zahodnega Balkana v EU, je dejal.

"Gre za vprašanje širitve na vzhod, kjer so bila izražena zelo različna mnenja. Na isto raven bo počasi prišla tudi nadaljnja evropska perspektiva Turčije," je ocenil premier. Na to, da pri Turčiji in Hrvaški ne gre za isti proces, je Slovenija opozarjala že prej, zdaj pa je to, tako Janša, postalo popolnoma jasno.

Na obzorju nov konsenz

Voditelji Evropske unije pa so tudi napovedali "uravnoteženo" prihodnjo širitveno politiko unije. Širitveni proces naj bi se v prihodnje upočasnil, vendar EU ne zapira vrat državam, ki se potegujejo za članstvo, ter jim ne postavlja novih pogojev, je ob sklepu uvodnega dne zasedanja poudaril predsedujoči EU, finski premier Matti Vanhanen.

"Na obzorju vidim nov konsenz o širitvi in to je dobra novica za Evropsko unijo," je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Jasno smo povedali, da širitev ni niti diplomatski niti birokratski, temveč demokratični proces," je dejal in opozoril, da unija "potrebuje podporo javnega mnenja", ki pa mu mora pojasniti, "zakaj širitev in kakšne ugodnosti prinaša".

"Cilj je doseči nov konsenz," se je strinjal predsedujoči uniji, finski premier Matti Vanhanen, in poudaril, da unija "ne zapira nobenih vrat" in da naj ne bi "postavljala nobenih novih pogojev". Voditelji so potrdili podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana, saj si te države "zaslužijo prihodnost v EU", je dejal.

Luksemburg in Španija za sestanek podpornic ustave

Španija in Luksemburg sta predlagala, da bi se vseh šestnajst držav unije, ki so doslej ratificirale ustavno pogodbo, 26. januarja prihodnje leto sestalo v Madridu in preučilo možne rešitve za izhod iz slepe ulice, kamor je dokument lani potisnil referendumski "ne" Francozov in Nizozemcev.

Države, ki so že ratificirale ustavno pogodbo, bi rade pomagale nemškemu predsedstvu, da do junija prihodnje leto pripravi dober dokument možnih rešitev za izhod iz ustavne krize, pri čemer bi bilo dobro ohraniti čim več vsebine osnutka pogodbe, naj bi v pismu kolegom poudarila pobudnika predloga, španski minister za evropske zadeve Alberto Navarro in luksemburški minister, pristojen za evropske zadeve, Nicholas Schmit.

Ustavno pogodbo je doslej ratificiralo 16 držav članic, zadnja Finska. Francija in Nizozemska sta jo zavrnili na referendumu maja oziroma junija lani, še sedem pa jih je odločanje o tem vprašanju po njuni zavrnitvi preložilo.

Sedanji način odločanja, ki na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja zahteva soglasje vseh članic unije, naj bi bil med glavnimi ovirami za vodenje učinkovitejše politike EU pri upravljanju z nezakonitimi migracijami, Evropska komisija in finsko predsedstvo pa si prizadevata, da bi članice dosegle soglasje o prehodu na odločanje s kvalificirano večino.

Za ohranitev nacionalnega veta se je na zasedanju odločno zavzel britanski predsednik Tony Blair. Poleg Velike Britanije se za ohranitev odločanja s soglasjem sicer najbolj odločno zavzemajo Nemčija, Francija, Nizozemska in Irska.

'Dve šoli'

V razpravi o priseljevanju sta se sicer izoblikovali "dve šoli", južna in severna, je pojasnil Rupel. Sredozemske države predlagajo, da bi se EU lotila tega problema pri koreninah, to pomeni, da bi vlagala v razvoj držav, od koder prihajajo priseljenci, ter da bi se zaščitila pred priseljenci z različnimi tehnološkimi in policijskimi represivnimi mehanizmi. Severne države pa so zagovarjale stališče, da z vzhoda prihaja dobrodošla delovna sila ter da so migracije potrebne, da države lahko vzdržujejo svoj razvoj, je dejal vodja diplomacije.

Sirija naj se ne vmešava

Šefi vlad in držav članic EU so od Sirije zahtevali, naj preneha z vmešavanjem v notranje zadeve Libanona. Ob tem so v sklepih vrha izrazili zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja v tej državi ter poudarili, da je prenehanje sirskega vmešavanja pogoj za razvoj normalnih odnosov med Libanonom in mednarodno skupnostjo, vključno z EU.

Sirija se mora po mnenju EU "aktivno vključiti v stabilizacijo Libanona in regije," kar vključuje tudi priznanje posebnega sodišča, ki naj bi sodil odgovornim za umor nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja

Srbija še naprej dobrodošla

EU pa bo danes predvidoma potrdila evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana, a hkrati opozorila na dosledno izpolnjevanje pogojev za članstvo, predvsem na celovito sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

"Srbija je še naprej vabljena, da se pridruži Evropski uniji," piše v osnutkih sklepov vrha. To besedilo, kot je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU ocenil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, "ni slabo". Na zasedanju ministrov sta se predvsem Slovenija in Švedska sicer zavzeli za jasnejšo podporo Srbiji, ki naj bi vključevala omilitev pogoja sodelovanja s Haagom.

Voditelji so tudi pozvali sudansko vlado, naj nemudoma odobri namestitev misije Združenih narodov v zahodnosudansko pokrajino Darfur, ki jo že dlje časa pretresajo spopadi. V hudih humanitarnih razmerah je čas bistvenega pomena, so še poudarili v osnutku skupne izjave, ki so jo izoblikovali na vrhu v Bruslju.