Ameriški mediji poročajo, da se je ameriška administracija po premisleku odločila, da fotografije mrtvega Osame bin Ladna ne objavi. Ameriški predsednik Barack Obama je v televizijskem intervjuju za CBS dejal, da bi fotografija trupla bin Ladna lahko spodbudila nasilje. Hkrati bi jo Al Kaida lahko uporabila v propagandne namene. "Tega ne bomo prikazali kot neko trofejo. Je pa dejstvo, da bin Ladna ne boste več videli hoditi po svetu," je dejal.
Fotografija naj bi bila sicer zelo nazorna. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je že včeraj namreč dejal, da je fotografija trupla bin Ladna, ki je bil ustreljen v glavo, grozljiva.
Bin Laden ni bil oborožen
Carney je sicer že včeraj na tiskovni konferenci potrdil, da bin Laden ni bil oborožen, ko so ga ubili pripadniki ameriških posebnih enot. Ti so vdrli v hišo v pakistanskem mestu Abotabad, ki je v neposredni bližini Islamabada. Carney je razložil, da so bili v hiši tudi drugi ljudje, ki so imeli pri sebi orožje.
Sicer je Carney dejal, da se je bin Laden upiral. Ko so ga novinarji vprašali, kako se je brez orožja upiral pripadnikom posebnih oboroženih enot, ki so bili najverjetneje oboroženi do zob, je tiskovni predstavnik Bele hiše odgovoril, da se je možno upirati tudi brez orožja. Dodatnih razlag Carney ni podal.
Je pa razložil, da je bin Ladnova žena, za katero so sprva poročali, da so jo ubili, poskušala napasti ameriške komandose. Ženska je bila skupaj z Osamo v sobi, ko so vdrli komandosi. Ker jih je napadla, so jo ustrelili v nogo. Naj dodatno razložimo, da so predstavniki ameriške administracije v ponedeljek sporočili, da je ženska poskušala zaščititi bin Ladna in da je bila v spopadu ubita. Prav tako naj bi bin Laden žensko uporabil kot živi ščit, pri tem pa naj bi streljal na vojake. Te informacije očitno niso bile točne.
Tiskovna konferenca Bele hiše je sledila po novici, da je komaj 12-letna hčerka Osame bin Ladna videla umor svojega očeta. Pakistanskim preiskovalcem, ki so prijeli vse prisotne v hiši, med njimi kar šest mladoletnih otrok, ki so stari od dve do dvanajst let, naj bi dejala, da je bil njen oče neoborožen, ameriški vojaki pa so ga umorili. Njeno izjavo so objavili številni svetovni mediji.
Je pa danes Al Arabiya objavila, da je hčerka preiskovalcem dejala tudi, da so specialci njenega očeta najprej prijeli živega, nato pa so ga ustrelili.
Zahtevajo odgovore od Pakistana
ZDA prav tako želijo preučiti, ali so pakistanske oblasti vedele za skrivališče in morda celo pomagale bin Ladnu pri skrivanju. Uradni Pakistan sicer zanika, da je pomagal Osami, a že dejstvo, da Američani niso želeli obvestiti pakistanskih oblasti o raciji pri bin Ladnu, pove veliko. ZDA namreč niso želele ogroziti vojaške akcije, saj so sumile, da so znotraj pakistanske strukture bin Ladnovi ovaduhi in pomagači.
Sicer so pakistanske oblasti zadovoljne, da je najbolj iskani terorist na svetu mrtev, a kljub temu so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi racije, za katero niso dale pooblastila.
Danes se je na ameriške očitke odzvalo pakistansko zunanje ministrstvo, ki pravi, da so ameriškim obveščevalnim službam podatke o objektu, v katerem se je skrival bin Laden, posredovali že nekaj let, in sicer od leta 2009.
_________________________________________________
Preberite tudi:
Hiša človeka, ki se je hotel skriti pred svetom
Študentje prvi razkrili Osamovo skrivališče
_________________________________________________
"ZDA prekoračile vse meje"
Nekateri evropski politiki so izrazili zaskrbljenost nad ravnanjem ZDA, saj se po njihovem mnenju te obnašajo kot policist, sodnik in rabelj. Sicer je ameriški generalni tožilec Eric Holder dejal, da je bila vojaška akcija zakonita, a iz Evrope je slišati, da bi morali bin Ladna zajeti in mu soditi, poroča tiskovna agencija Reuters.
Da so z operacijo kršili mednarodno pravo, meni nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je še opozoril, da bi se zaradi nje lahko v arabskem svetu soočili z nepredvidljivimi posledicami.
Priznani londonski odvetnik za človekove pravice Geoffrey Robertson je dejal, da bi dogodek lahko opisali z besedami hladnokrvna usmrtitev, z akcijo pa je ZDA ustvarila pogoje, da bin Laden postane čaščeni mučenik. Pravi, da akcija ni odraz pravičnosti in pravice, saj bi v tem primeru morali Osamo pripeljati pred sodnike, kjer bi predstavili dokaze zoper osumljenca. Tako bi mu dokazali krivdo za očitana dejanja, nato pa bi izrekli primerno kazen. Sodili bi mu, tako kot so po drugi svetovni vojni nacistom oziroma tako kot so nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je dejal Robertson, ki je še dodal, da so Američani bin Ladnu dali tisto, kar si je želel – ustrelili so ga med sveto vojno, kar mu je zagotovilo vstop v obljubljeni raj.
Islamski verski vodja Syed Ahmed Bukhari meni, da bi ameriške enote z lahkoto prijele Osamo. Dodaja, da ZDA po svetu promovira zakon džungle – v Afganistanu, Iraku, Pakistanu, Libiji ... "Ljudje so dolgo molčali, a zdaj so (ZDA, op. p.) prekoračili vse meje," je še kritično zaključil.
Sicer so številni verski voditelji izrazili zaskrbljenost zaradi pogreba na morju. Poudarjajo, da ne gre za muslimanski običaj, saj se mora oseba pokopati. Za pokop v morju morajo obstajati izredni razlogi, če jih ZDA ne bodo utemeljile, bodo verniki sklepali, da so bin Ladna "odvrgli v morje kot neko žival", kar pa bo imelo negativne posledice, saj gre za žalitev, je dejal Amidhan, član Sveta indonezijskih ulem (Indonesia's Ulema Council – MUI).
Vodja Nata operacijo vidi kot upravičeno
Anders Fogh Rasmussen, generalni sekretar Nata, pa je dejal, da je bila ameriška operacija upravičena. "Nenazadnje je ustanovitelj Al Kaide odgovoren za smrt na tisoče nedolžnih ljudi," je povedal. "Upam, da bo ta zelo uspešna operacija vodila k zmanjšanju vrednosti ene najbolj nevarnih terorističnih mrež in mislim, da je to tisto, kar šteje za večino ljudi po svetu," je dodal. Je pa poudaril, da smrt Osame ne bo spremenila predvidene časovnice Natove misije v Afganistanu.
KOMENTARJI (409)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.