Svojci članov posadke pogrešane podmornice ogorčeni, ker ne dobijo informacij

Argentinski mediji poročajo, da naj bi sorodnikom članov posadke viri iz argentinske mornarice da naj bi bila posadka po tolikšnem času že mrtva.

"Rekli so nam, da so vsi mrtvi," je za Radio FM899 dejal oče Damiana Tagliapietra, enega od članov posadke. Kot je še dejal, pristojni namreč sumijo, da je posadko ubila prav eksplozija. Navedbe sicer še niso potrjene.

Soproga drugega člana posadke Itati Leguizamon pa se je medijem pritožila, da od pristojnih ne dobijo nikakršnih informacij v zvezi s pogrešanimi svojci. "Na morje so poslali podmornico, ki je "pobarvana" samo od zunaj, znotraj pa slabo opremljena," je izpostavila.

Jesica Gopar, soproga pogrešanega Fernanda Santille pa je dejala, da je imela pred njegoovo zadnjo plovbo občutek, da se več ne bo vrnil.

Eksplozija odjeknila že 15. novembra?

Argentinska mornarica je danes sicer sporočila, da so tik po prekinitvi radijskega stika s pogrešano podmornico ARA San Juan zabeležili nenavaden zvok, ki bi lahko bil eksplozija.

Tiskovni predstavnik argentinske mornarice Enrique Balbi je povedal, da so o poteku preiskave obvestili tudi sorodnike 44 članov posadke pogrešane podmornice. Iskanje podmornice bodo nadaljevali, dokler ne bodo povsem prepričani, kakšna usoda jo je doletela, je še zatrdil.

"Hidro-akustično anomalijo" so zabeležili le nekaj ur potem, ko so 15. novembra izgubili radijski stik s podmornico. Na območje izvora tega zvoka so zdaj znova poslali ladje in letala, da morda najdejo dodatne namige o lokaciji podmornice.

O tem, da so ameriški senzorji na območju, kjer je potovala podmornica, 15. novembra zaznali nenavadne zvoke, ki bi morda lahko pomenili, da je na podmornici kmalu po zadnjem klicu odjeknila eksplozija, je poročal tudi Guardian, ki je navajal različna poročila.

''Dobili smo uradne indice o dogodku v sredo, 15. novembra, zjutraj, ki sovpada s krajem, kjer se je nazadnje nahajala podmornica. Indikatorji pravijo, da je šlo za vodno-akustično anomalijo, okoli 50 kilometrov severno od zadnje znane lokacije podmornice,'' je že v sredo komentiral Balbi. Da je šlo za eksplozijo, ni želel potrditi, dokler ne dobijo novih podatkov.

Ameriška mornarica je sicer z letala v bližini, kjer je izginula podmornica poslala zadnji signal, opazila objekt. A kmalu je ameriško veleposlaništvo ubilo upanje, češ da zagotovo ne gre za pogrešano podmornico.

Svežega zraka naj bi že zmanjkalo, sorodniki vse bolj jezni

Upanja za to, da so člani posadke še živi, je sicer vse manj, saj je na podmornici verjetno že zmanjkalo svežega zraka.

Podmornica ARA San Juan je namreč imela sedemdnevno zalogo kisika, ki bi ga torej zmanjkalo v sredo zjutraj. Obstaja sicer še upanje, da je podmornica izplula in si tako obnovila zaloge svežega zraka.

Tudi sorodniki članov posadke na izginuli argentinski podmornici, ki se je zadnjič javila prejšnjo sredo, so vse bolj jezni, saj je vse manj upanja, da bi 44 članov posadke našli žive.

''Zdi se mi, kot da čakam truplo,'' je dejala Helena Alfaro, ena izmed sorodnikov, ki so se zbrali v bazi Mar del Plata, kamor bi morala vpluti podmornica. Sestra enega izmed članov posadke je za medijsko mrežo TN še dodala, da ima mornarica vse preveč protokolov, zaradi katerih so z zamudo začeli iskati podmornico. Vodilni v mornarici se izgovarjajo na vojaški protokol, ki predvideva 48-urno obdobje, preden začnejo iskati podmornico izgubljeno v morju.

Pogrešana dizelska podmornica ARA San Juan je bila na rutinski poti iz mornariškega oporišča Ushuaia na skrajnem jugu Argentine v Mar del Plato.

BBC navaja besede admirala Gabriela Galeazzija, da je podmornica prejšnjo sredo izplula na površje in poročala o okvari. Šlo naj bi za kratek stik na baterijah. Podmornici so izdali ukaz o takojšnji vrnitvi v bazo Mar del Plata. Balbi je dejal, da se je kapitan podmornice bazi javil še enkrat po prvem poročilu o okvari. V tem klicu naj bi sporočil, da so okvaro odpravili in da so se potopili in tako nadaljevali pot v bazo.

Ker se po protokolu podmornica ni vnovič javila - v miru se morajo podmornice v bazo javiti dvakrat na dan - so jo začeli iskati, a so mirili javnost, da gre najverjetneje le težave s komunikacijo. Poročila o domnevnem požaru na krovu so zanikali.

Šele v ponedeljek pa je Geleazzi potrdil, da je šlo za mehansko okvaro in pojasnil, da so poročali o kratkem stiku. Tudi takrat je miril, da so takšne težave pogoste in da le redko predstavljajo pravo tveganje, saj imajo vojaška plovila številne pomožne sisteme. Prav tako je bil pozitivno naravnan, ker podmornica ni poslala klica v sili.

Na mornarico naj bi bil jezen tudi argentinski predsednik Mauricio Macri. Obrambni minister Oscar Aguad naj bi o izginotju podmornice izvedel šele iz medijev, potem ko je mornarica v soboto potrdila, da so izgubili stik.

Prestara podmornica?

Pojavila so se tudi vprašanja, če je bilo pametno 34 let staro podmornico poslati na desetdnevno pot od argentinskega pristanišča Ushuaia do mornariške baze Mar del Plata. Debata o mornariški floti ima že dolgo brado. Ena izmed sorodnic je tako nagovorila predsednika, češ, da gre za samomor, če ekipe pošiljajo v morje v nečem tako starem. Pozvala ga je, naj odpre državno mošnjo, saj se sicer igrajo z življenji ljudi.

Podmornica je bila izdelana leta 1983 v Nemčiji. Dolga je 66 metrov, doseže hitrost do 45 kilometrov na uro, njen doseg pa je 22.224 kilometrov.

Na pomoč tudi Rusija

Podmornico zdaj išče več držav, na pomoč bo očitno priskočila tudi ruska flota. Macrija je namreč poklical ruski prvi mož Vladimir Putin in ponudil izkušeno ekipo.

Ameriška mornarica je v vodo poslala dve plovili, ki s sonarji preiskujejo morsko dno. Podmornico iščejo tudi ekipe iz Brazilije, Čila, Kolumbije, Francije, Nemčije, Peruja, Južne Afrike, Urugvaja in Velike Britanije.