Ameriški predsednik Barack Obama je v torek nenapovedano obiskal Afganistan, kjer je s predsednikom Hamidom Karzajem podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju in se srečal z ameriškimi vojaki v bazi Bagram. Na obisk je prišel natanko leto dni potem, ko so ameriški specialci na njegov ukaz ubili vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna.
Obama je ob obisku izrazil upanje, da bodo novi sporazum o varnostnem sodelovanju med ZDA in Afganistanom podprli tudi voditelji držav članic zveze Nato na vrhunskem zasedanju konec meseca v Chicagu.
O sporazumu so se ZDA in Afganistan pogajali dve leti, med drugim pa predvideva, da po letu 2014, ko je predviden umik bojnih enot iz Afganistana, tam ostane še za zdaj nedoločeno število ameriških vojakov. V skladu s sporazumom Američani brez dovoljenja Afganistancev ne bodo več smeli izvajati nočnih napadov, pristojnosti za ujetnike pa bodo v rokah Afganistancev.
Karzaj je ob podpisu izrazil upanje, da bo sporazum pomagal pri vzpostavljanju stabilnosti, blaginje in razvoja regije. Zatrdil je še, da ne ogroža sosednjih držav.
Talibani pa so sporazum danes zavrnili kot nezakonitega, češ da Karzaj, "nemočna lutka", ni pooblaščen za podpisovanje tovrstnih dokumentov. Poleg tega so napovedali, da bodo v četrtek začeli spomladansko ofenzivo.
Obama je sicer talibane pozval, naj izberejo "pot miru". Po njegovih besedah se jim ta odpira, če bodo prelomili vezi z Al Kaido. "Po desetletju temnega oblaka vojne se na obzorju kaže luč novega dne," je dejal Obama in zatrdil, da je cilj vojne – uničenje Al Kaide – na dosegu roke. "O tem priča uspešen napad na bin Ladna," je dejal Obama, ki je zasluge za to pripisal pripadnikom oboroženih sil ameriške vojske.
"Čas vojne se je začel v Afganistanu in tu se bo tudi končal," je dejal Obama. Ob tem je še zagotovil, da bo vojna končana do konca leta 2014, vendar pa ne prehitro, da se Al Kaida ne bi spet postavila na noge.
"Vem, da so številni utrujeni od te vojne, in vojakov ne bom zadrževal dlje, kot bo to nujno potrebno za našo nacionalno varnost. Vendar pa moramo delo, ki smo ga začeli, končati odgovorno," je dejal Obama, ki je Afganistan obiskal že marca in decembra 2010.
Obama pripotoval v tajnosti
Tudi tokrat je moral ameriški predsednik v Afganistan pripotovati v tajnosti, kar veliko pove o položaju v državi. Pentagon je v torek izdal poročilo o tem, ki pravi, da obstajajo dolgoročni in hudi izzivi.
Med temi je na vrhu delovanje teroristov iz zavetišč v Pakistanu in omejene zmogljivosti afganistanske vlade. Število terorističnih in drugih napadov je sicer lani upadlo za devet odstotkov v primerjavi z letom 2010, kar je prvi padec v petih letih. Vendar pa so afganistanske varnostne sile še vedno prežete s korupcijo, vojaki pa so večinoma nezanesljivi.
Po odhodu Obame napad talibanov
Nekaj ur po tem, ko je Obama zapustil Afganistan, je Kabul pretresel nov napad talibanov. Tarča samomorilskih napadalcev je bila mednarodna četrt Green Village, kjer so poslopja številnih mednarodnih misij v Afganistanu, med drugim tudi Združenih narodov in Evropske unije. Odjeknila je eksplozija avtomobila bombe, ki so ji sledili streljanje in nove eksplozije.
Odgovornost za napad, ki je terjal najmanj šest življenj in se je končal po posredovanju afganistanskih varnostnih služb, so že prevzeli talibani. Kot so pojasnili, so želeli s tem sporočiti Obami, "da ne on ne njegove sile v Afganistanu nikoli ne bodo dobrodošli".
Talibani so tudi danes v Kabulu izvedli še en napad, v katerem je umrlo več afganistanskih civilistov, večinoma šolarjev iz okoliške šole, je še sporočil tiskovni predstavnik misije zveze Nato v Afganistanu Jimmie Cummings. Pripadnikov Isaf med žrtvami napadov ni bilo, je še dodal.
Nabiranje političnih točk?
Republikanci Obamo kritizirajo, da izkorišča usmrtitev nekdanjega ameriškega sovražnika številka ena bin Ladna v politične namene. Obama je pred obiskom sicer zagotavljal, da obletnice smrti bin Ladna ne bo posebej proslavljal.
Na politiziranje obletnice je posebej občutljiv Obamov najverjetnejši nasprotnik na letošnjih predsedniških volitvah Mitt Romney, ki je leta 2007 izjavil, da se lov na bin Ladna ne izplača. Obamova kampanja mu teh besed ne dovoli pozabiti. Podpredsednik Joseph Biden je celo izrazil dvom, da bi si Romney upal izdati ukaz za napad na bin Ladnovo posestvo v Abotabadu.
