Umrl še en zarotnik

Nekdanji agent Bernard Leon Barker, ki je pred tridesetimi leti vdrl v pisarno demokratske stranke v Washingtonu, je imel dolgo in barvito kariero. Barker je bil eden izmed vodij operacije Cie leta 1961, ko so ZDA skušale napasti Kubo v Prašičjem zalivu. Agent se je več let boril z rakom, imel pa je tudi probleme s srcem. 

Teoretiki zarote Barkerjevo ime večkrat povezujejo tudi z atentatom na predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Svetu pa je bil najbolj poznan kot eden izmed petih ljudi, ki so vdrli na sedež Demokratske stranke leta 1972 in to po naročilu predsednika Nixona. Zarotniki naj bi tako na sedežu stranke podtaknili mikrofone in vohunili za političnimi nasprotniki Nixona.

Ko je afera prišla v javnost, je moral predsednik Nixon zapustiti svoj položaj. Barker se za svoja dejanja nikoli ni opravičil, v zaporu pa je preživel zgolj eno leto. Kot aktivist, ki se je boril proti komunizmu, je bil Barker celo življenje prepričan, da je bil Nixon "eden izmed najboljših predsednikov ZDA".

Ozadje afere Watergate

Ena največjih političnih afer v ZDA se je začela 17. junija 1972, ko je Nixon svojim podrejenim naročil vohunjenje za političnimi nasprotniki in njegovi operativci so le nekaj tednov po smrti dosmrtnega direktorja FBI J. Edgarja Hooverja vlomili na sedež demokratske stranke v washingtonskem kompleksu Watergate. Vlom se je ponesrečil in policija je nepridiprave aretirala, Bela hiša pa je skušala pomesti stvari pod preprogo.

Leta 2008 pa je umrl tudi Mark Felt, ki je kar tri desetletja molčal o tem, da je bil pravzaprav on tisti neimenovani vir 'Globoko grlo', ki je novinarjema Washington Posta Bobu Woodwardu in Carlu Bernsteinu izdajal tajne podatke, ki so pripeljali do afere Watergate.

Felt je o svoji skrivnosti spregovoril šele leta 2005 v intervjuju za Vanity Fair. V Miamiju je leta 2007 za pljučnico umrl tudi 88-letni E. Howard Hunt, prav tako organizator ponesrečenega vloma v sedež demokratske stranke v kompleksu Watergate v Washingtonu leta 1972. 

Peterico vlomilcev so ujeli, nekaj mesecev kasneje pa je šel za zapahe tudi Hunt, ki je leta 1973 priznal krivdo in odsedel v zaporu skupaj 33 mesecev. Vmes je izsiljeval Nixonovo Belo hišo za denar v zameno za molk.