Tujina

Umrl resnični agent Cie iz filma Misija Argo

Washington, 21. 01. 2019 09.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V 79. letu je umrl "ameriški junak", kot ga je poimenoval Ben Affleck, ki je režiral film Misija Argo, ki je nastal po spominih nekdanjega agenta Cie, Tonyja Mendeza. Čeprav je bil 25 let agent Cie, se je sam imel najprej za umetnika.

Nekdanji agent ameriške obveščevalne agencije Cia, Tony Mendez, je v nedeljo, pri 78 letih, umrl. Mendez, ki je navdihnil z oskarjem nagrajeni film Misija Argo o reševanju ameriških talcev iz Irana med revolucijo 1980, je trpel za parkinsonovo boleznijo.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je po Twitterju izrazil sožalje Mendezovi družini. "Bil je neverjetno nadarjen tajni agent. Reševanje Američanov iz Irana leta 1980 je bil le eden od njegovih mnogih dosežkov," je dodal in ga označil za ameriškega junaka.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Mendez se je upokojil v 90. letih prejšnjega stoletja, pozneje pa napisal tri knjige o svojih izkušnjah tajnega agenta, med drugim je podrobno opisal reševanje ameriških diplomatov. Med iransko revolucijo so protestniki leta 1979 vdrli v ameriško veleposlaništvo in zajeli 52 talcev, ki so jih zadrževali 444 dni. Šestim ameriškim diplomatom pa se je uspelo izmuzniti na dom kanadskega veleposlanika. Američane so nato leta 1980 rešili agenti pod pretvezo, da so kanadska snemalna ekipa, poroča STA.

Ben Affleck, ki je režiral in igral v filmu Misija Argo iz leta 2012, je Mendeza podobno kot Pompeo označil za pravega ameriškega junaka. "Nikoli ni iskal pozornosti zaradi svojih dejanj, skušal je le služiti svoji državi," je zapisal na Twitterju.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Mojster preobleke

Mendez se je rodil leta 1940, Cii pa se je pridružil potem, ko se je prijavil na lažni oglas za grafičnega oblikovalca. Bil je mojster preobleke, prevare in reševanja, poroča BBC. Najbolj je znan po tihotapljenju šestih ameriških diplomatov iz Irana med letoma 1979 in 80, ko se je izdajal za filmskega producenta.

Po upokojitvi je vodil umetniški studio, več kot 25 let pa je delal s hollywoodskimi vizažisti in čarodeji in ustvarjal popolne preobrazbe in lažne identitete. "Vedno sem se imel najprej za umetnika," je nekoč povedal, "in 25 let sem bil zelo dober vohun."

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Zmaga Ukrajini
21. 01. 2019 11.51
+13
"Ameriški junak"??? Seveda za Američane. Če bi njegova vlada pustila pri miru Iran in Homeinija in se nehala vtikat v njihovo notranjo politiko ter vsiljevat Rezo Pahlavija, ne bi bilo treba nikogar reševat od tam.