
Umrl je nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, ki je igral eno izmed ključnih vlog pri padcu Berlinskega zidu in združitvi Nemčij. Umrl je na svojem domu v Ludwigshafnu, star je bil 87 let.
Na položaju kanclerja je bil kar 16 let - od 1982 in 1990 kot kancler Zahodne Nemčije in še do 1998 kancler združene Nemčije. Po trajanju mandata ga tako presega le Otto von Bismarck. Poleg tega je bil s takratnim francoskim predsednikom Francoisom Mitterandom tudi arhitekt Maastrichtske pogodbe, ki je bila podlaga za oblikovanje Evropske unije, je zapisano na Wikipediji.
Za njegovo vlogo pri združevanju Evrope so ga ob koncu mandata voditelji evropskih držav razglasili za častnega državljana Evrope. Pred njim je to priznanje prejel le francoski politik in ekonomist Jean Monnet, ki velja za arhitekta združene Evrope.
Kohlovo dediščino je sicer po njegovem odhodu s položaja zasenčila afera zaradi spornega financiranja CDU. Na dan je namreč prišlo, da je CDU na skrivaj prejemala donacije, Kohl pa nikoli ni razkril imen donatorjev.
Na položaju predsednika stranke je Kohla leta 2000 nasledila njegova varovanka Angela Merkel, ki se je leta 2005 kot prva ženska zavihtela tudi na kanclerski položaj.
V času afere je Merklova v prispevku za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung leta 1999 pozvala Kohla k razjasnitvi primera, stranko pa, naj opravi s svojo zamegljeno preteklostjo. Pripravljenost, da izzove svojega nekdanjega strankarskega mentorja, je povečala ugled Merklove. Naslednjo leto so jo izvolili na čelo CDU.
Merklova: Še dolgo bomo občudovali Kohlovo odločnost pri združitvi Nemčije
Nemška kanclerka in predsednica krščanskih demokratov Angela Merkel je ob Kohlovi smrti dejala, da bodo še dolgo občudovali, kako odločno so Kohl in njegovi sodelavci izkoristili priložnost za združitev Nemčije.
"To je bila največja politična umetnost v službi ljudi in miru," je dejala Merklova. "Helmut Kohl je s tem postal sreča za Nemce," je dodala.
Priznala je, da je Kohl močno vplival tudi na njeno življenjsko pot. "Tudi osebno sem zelo hvaležna, da je obstajal," je povedala.
Na položaju predsednika stranke je Kohla leta 2000 namreč nasledila Merklova kot njegova varovanka. Leta 2005 se je kot prva ženska zavihtela tudi na kanclerski položaj.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je prav tako spomnil na njegove zasluge pri nemški združitvi. "Uspelo mu je doseči nemško združitev v mirnem dogovoru in z dobrim sodelovanjem z našimi evropskimi sosedami. Njemu se zahvaljujemo, da je bila Nemčija potrjena kot evropski in združen narod," je danes zapisal Steinmeier v sporočilu Kohlovi vdovi Maike Kohl-Richter.
Dolgoletnemu kanclerju se je poklonil tudi njegov naslednik na tem položaju Gerhard Schröder. Dejal je, da bo njegovo ime za vedno zapisano ob združitvi Nemčije in Evrope. "Čeprav sva leta 1998 borila težko kampanjo eden proti drugemu in se v mnogih političnih vprašanjih nisva strinjala, sem vedno zelo spoštoval njegov zgodovinski dosežek," je dejal. Schröder je leta 1998 od Kohla prevzel kanclersko mesto in vladal do leta 2005. Po današnji Kohlovi smrti je Schröder še edini živi nekdanji nemški kancler.
Pomemben tudi za Slovenijo
Bil je tudi eden izmed najzaslužnejših, da sta Nemčija in Evropska skupnost kmalu po razglasitvi samostojnosti priznali Slovenijo, za kar je prejel red za izredne zasluge Republike Slovenije.
Spominu se tako poklanja tudi slovenski politični vrh. Tako premier Miro Cerar, predsednik republike Borut Pahor kot zunanji minister Karl Erjavec so v odzivu spomnili na njegovo podporo Sloveniji.
"Zapustil nas je velikan evropskega povezovanja Helmut Kohl. Državnik z veliko začetnico in navdih mnogim. Slovenija je izgubila prijatelja," je na Twitterju zapisal Cerar.
"Z žalostjo sem prejel vest, da se je poslovil velik državnik, prijatelj Slovenije in Evropejec, Helmut Kohl," je prav tako prek Twitterja sporočil Pahor.
"Nikoli ne bomo pozabili Helmuta Kohla, očeta ponovne združitve Nemčije, podpornika evropskega združevanja in mednarodnega priznanja Slovenije," pa je zapisal Erjavec.
Tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez je v odzivu izrazil spoštovanje do človeka, "ki je s svojo aktivnostjo omogočil, da je Evropska skupnost Slovenijo priznala januarja 1992". "Helmut Kohl pa ni bil le prijatelj vseh nas, Slovenk in Slovencev, ampak je bil tudi velik podpornik demokratičnih vrednot," je zapisal in dodal, da "smo mu lahko hvaležni za zgled, ki nam ga je dal".
Bivši predsednik republike Milan Kučan pa je ob smrti nekdanjega nemškega kanclerja ocenil, da je bil Kohl prijatelj Slovenije in eden zadnjih državnikov, ki so verjeli v idejo evropskega združevanja.
"Helmut Kohl je bil eden zadnjih državnikov, ki so verjeli v evropsko idejo, idejo evropskega združevanja, ker je doživel grozote tiste vojne, na podlagi katere so potem Evropejci rekli 'nikoli več' in so začeli odstranjevati razloge za rojevanje novih vojn in konfliktov v Evropi," je dejal Kučan.
Navedel je, da je imel s Kohlom večkrat pogovore. "Bil je človek, ki je skupaj s takratnim zunanjim ministrom in podkanclerjem Genscherjem poskrbel za relativno zgodnje priznanje Slovenije v njenih naporih, da pride do samostojnosti in ki se je tudi pozneje zavzemal za to, da je Slovenija čim prej prišla v Evropsko unijo," je povedal Kučan.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.