Predstavnik za stike z javnostmi izraelskega zunanjega ministrstva Emmanuel Nahshon je pisateljevo smrt označil kot "izgubo za vse nas in ves svet".
Amos Oz se je rodil v Jeruzalemu. Študiral je na hebrejski univerzi v Jeruzalemu in v Oxfordu. Med letoma 1957 in 1960 ter nato še leta 1967 in 1973 je služil v izraelski vojski. Delal je tudi kot učitelj v kibucu Hulda.
V svojih delih, napisanih v razumljivem, rahlo ironičnem slogu, je opisoval družbene in socialnopsihološke probleme življenja v ozkih skupnostih, kakršni so izraelski kibuci. S svojimi analizami in kritiko izraelske družbe se je odmaknil od idealistične generacije pionirjev judovske države v Palestini, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Amoz Oz je z nami spregovoril o življenju v intervjuju, ki smo ga opravili leta 2012
Izraelski literat je bil od 60. let minulega stoletja zelo dejaven v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Za svoj mirovniški angažma in literarno ustvarjanje, ki je bilo objavljeno v več kot 40 jezikih, je prejel ugledne mednarodne nagrade, med njimi francosko odlikovanje red viteza legije časti, špansko nagrado princa Asturije za literaturo, Goethejevo nagrado in nagrado Heinricha Heineja. Več let je veljal za kandidata za Nobelovo nagrado.
Med njegovimi pomembnejšimi deli so romani Šakalova zemlja (1965), Drugo mesto (1966), Moj Mihael (1968), Dotakni se vode, dotakni se vetra (1973), Popoln mir (1982), V deželi Izrael (1983), Črna skrinjica (1987) in Tretje stanje (1991). Pisal je tudi politične eseje.
V slovensko bralsko zavest je Oz stopil leta 1995 z romanom Črna skrinjica. Nazadnje je letos pri založbi Mladinska knjiga izšel njegov roman Juda. Juda je zadnji Ozov roman in v izvirniku izšel leta 2014.
Ob izidu slovenskega prevoda Zgodbe o ljubezni in temnini je leta 2012 Oz tudi obiskal Slovenijo in nastopil na literarnih večerih v Mariboru in Ljubljani.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.