Poveljnik Ernest L. Medina, ki je bil obtožen, a kot večina drugih ameriških vojakov tudi oproščen zaradi svoje vloge pri pokolu v vasici My Lai, je umrl 8. maja, star 81 let. Vzrok smrti ni znan.
Leta 1968 so trije vodi ameriške vojske odšli v vasico My Lai na jugu Vietnama. Vojna se je grozljivo vlekla in Američani so v tednih pred usodnim marčevskim dnem doživeli številne izgube med vojaki. Strelski pohod, ki naj bi bil pravzaprav napad na sovražne vojake, se je izkazal za usodno napako. V vasi namreč ni bilo vietnamskih strelcev, pač pa nedolžni civilisti - neoboroženi starci, ženske, otroci in dojenčki.
A ameriških vojakov to ni ustavilo. Po nekaj urah se jim je praktično utrgal film, v stampedu so posiljevali, mučili in ubili vse, ki so jim stopili na pot. Ameriška preiskava je poročala o 347 umrlih, vietnamske oblasti, da je pokol zahteval najmanj 504 smrtne žrtve.

Masaker je ustavil šele pilot helikopterja Hugh Thompson, ki je s svojo posadko posegel vmes in preprečil vojakom nadaljnje pobijanje. S tem je rešil na ducate vaščanov in pristojne tudi obvestil o dogodku.
Ameriške oblasti so o misiji poročale kot o izjemnem uspehu in Thomsponovo poročilo zakopale na dno predala. Resnica je prišla na dan šele dobro leto kasneje, ko je vojak Ron Ridenhour dejstva o pokolu slišal od prijatelja ter obvestil Kongres. Uradni Washington je želel zgodbo potlačiti, vendar je bilo preveč prič in materialnih dokazov, med drugim fotografije pobitih otrok in žensk.
Pristojni si niso več mogli zatiskati oči, pa tudi zgodovina ameriškim vojakom ni prizanesla. O masakru v vasici My Lai so pisali kot o enem najhujših zločinov proti človeštvu v moderni zgodovini, ki se je zgodil zaradi slabega vodenja pristojnih časnikov, mnogih napačnih odločitev na terenu, rasističnih nagnjenj nekaterih vojakov in napačnih taktik.
In javnost? Ta je za pokol izvedela po zaslugi novinarja Seymourja Hersha, ki mu je uspelo dobiti celo intervju polkovnika Williama Calleya, enega od vpletenih v masaker. Calley je trdil, da je zgolj ubogal ukaze, a ga je vojaško sodišče kljub temu spoznalo za krivega. Obsojen je bil na dosmrtno zaporno kazen, odsedel pa zgolj tri leta v zaporu.
Na sodišču sta v njegovo škodo pričala Thompson in narednik Larry Colburn, ki sta na lastne oči videla, da je Calley ustrelil neoboroženo, ranjeno žensko.
Poročnik Calley je na sojenju trdil, da mu je poveljnik čete, kapetan Ernest Medina naravnost ukazal, naj njegovi vojaki pobijejo vse, kar se premika.
Medina se je zagovarjal, da o ubijanju ni imel najmanjšega pojma. Sodišče ga je oprostilo, potem ko je porota zasedala približno eno uro. Narednik Colburn je leta 2016, tik preden je umrl, povedal, da je takrat videl uradnika sodišča pristopiti k poroti in ji reči: "Lepo bi bilo, če bi Ernija nekako rešili iz tega."
Očitno so mu ustregli, saj se je Medina po oprostitvi upokojil kot vojak in se zaposlil pri odvetniku F. Leeju Baileyu. Z ženo in otroki je živel v kraju Marinette, kjer je bil tudi predsednik lokalnega Rotary kluba. Družina je v osmrtnici zapisala, da je Ernest veliko prispeval k dobrobiti lokalne skupnosti, na kar je bil res ponosen.
My Lai ni omenjal nihče.

'Obžalujem, a nisem kriv'
Kljub temu, da je bil Medina oproščen, je že obtožnica sama pripeljala do nekaterih pozitivnih sprememb pri obravnavi ameriških vojakov in drugih uradnikov. Tako jih je tožilstvo lahko kazensko preganjalo, če so jim dokazali, da so izvajali vojne grozote ali pa zanje vedeli.
V intervjuju za AP je Medina leta 1988 dejal, da je bil dogodek grozljiv. "Obžalujem, da se je to zgodilo, a ne počutim se krivega, ker nisem povzročil pokola."
Nekaj tednov pred masakrom v My Lai je Medina v Vietnamu rešil preživele vojake, ki so zašli na minsko polje, je poročal New York Times. Za to pogumno dejanje so ga nagradili s Srebrno zvezdo za zasluge.
Nekdanji pripadnik ameriške vojske je bil poročen, imel je hčerko in dva sina ter osem vnukov. Eden od teh - marinec Brian A. Medina - je leta 2004 umrl med boji v Iraku.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.