Tujina

Umrl bivši ugandski diktator

Džeda/Kampala/London, 16. 08. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Nekdanji ugandski diktator Idi Amin je v 80. letu starosti umrl v Savdski Arabiji, kjer so ga tudi pokopali. Aminu, ki je bil na oblasti od leta 1971 od leta 1979, pripisujejo odgovornost za poboj več kot pol milijona ljudi.

Trupla umorjenih Amin ni pokopaval, temveč jih je pogosto metal krokodilom
Trupla umorjenih Amin ni pokopaval, temveč jih je pogosto metal krokodilom FOTO: Reuters

Amin je bil od 18. julija na aparatih za vzdrževanje življenja, ko so ga sprejeli v bolnišnico kralja Fajsala, je bil v komi in je imel visok krvni pritisk, kasneje pa so mu odpovedale ledvice, je povedalo osebje bolnišnice. Amin, znan po svoji brutalnosti, je bil leta 1979 izgnan iz Ugande. Pobegnil je v Libijo, nato v Irak in končno v Savdsko Arabijo, kjer je lahko ostal.

Poznavalci pravijo, da je bilo med njegovo osemletno vladavino ubitih med 100.000 in 500.000 ljudi. Trupla so metali kar v Nil, ker niso mogli tako hitro kopati grobov, ali pa krokodilom.

Amin se je leta 1979 zapustil Ugando, ko so ga zaradi najbolj krvavega reživa v zgodovini Afrike z oblasti pregnali pripadniki tanzanijske vojske in ugandski izgnanci. Človekoljubne organizacije so poročale o več kot 400 tisoč mrtvih, ki jih je odstranil Aminov režim.

Amin je iz Ugande prebegnil v Libijo, v Irak in nato v Saudsko Arabijo, kjer so mu dovolili ostati pod pogojem, da se ne bo ukvarjal s politiko. Aminova družina je ugandske oblasti nedavno zaprosila, da bi mu dovolile vrnitev v državo. Ugandski predsednik Museveni je pri tem le opozoril, da bodo Aminu v primeru vrnitve sodili zaradi obtožb glede kršenja človekovih pravic.

Najbolj brutalen afriški vladar

Nekdanji ugandski diktator Idi Amin salutira
Nekdanji ugandski diktator Idi Amin salutira FOTO: Reuters

Nekdanji boksarski šampion v težki kategoriji in vojak v britanski kolonialni vojski je oblast prevzel 25. januarja 1971, ko je strmoglavil predsednika Miltona Oboteja, ki je bil takrat v tujini. Sledila je vladavina nasilja in okrutnosti. Obote je Amina nekoč imenoval za "največjega okrutneža, kar jih je kdajkoli rodila afriška mati", ameriški predsednik Jimmy Carter pa je dejal, da se je ves civiliziran svet zgražal ob dogodkih v Ugandi med Aminovim vladanjem.

Ugandci so najprej pozdravili Aminov prevzem oblasti in njegovo pogosto grajanje nekdanje kolonialne velesile Velike Britanije, vendar se je kmalu pokazalo njegovo nagnjenje h krutosti in ekstravagantnosti. Leta 1972 je izgnal več 10.000 Azijcev, ki so imeli v rokah ugandsko gospodarstvo. Država s 24 milijoni prebivalcev se je ob nenadni izgubi ekonomske hrbtenice znašla v gospodarskem kaosu.

Amin se je razglasil za dosmrtnega predsednika, si podelil cel kup odlikovanj in vodil državo z železno roko, prave in namišljene sovražnike pa je pobil.

Pri tem predstavniki AI namigujejo na nekdanje voditelje, kot je na primer nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, ki je v ponedeljek odšel v izgnanstvo v Nigerijo, in poudaril, da bi morali odgovarjati za svoja dejanja. "Sicer bi ti voditelji dobili napačen znak, da kljub zločinom ne morejo biti kaznovani," je pojasnil.

Amnesty International za odgovornost zločinskih voditeljev

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je ob smrti Idija Amina "Dade" izrazila obžalovanje, da je nekdanji diktator, znan tudi kot klavec iz Afrike, umrl, ne da bi bil kaznovan za svoje zločine. "Ravnodušnost mednarodne skupnosti mu je omogočila, da je ušel zasluženi kazni," je poudaril predstavnik organizacije George Ngwa. Dodal je, da dejstvo, da Amin ni bil obsojen, kaže, da je potrebno vzpostaviti mednarodnopravni sistem, v katerem bi morali ljudje, ki so zagrešili genocid in zločine proti človečnosti, odgovarjati za svoja dejanja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20