Stanje nekdanjega predsednika BiH Alije Izetbegovića je postalo kritično v petek, potem ko zdravniki niso mogli ustaviti krvavitev v levem pljučnem krilu, so sporočili iz bolnišnice. Izetbegovića so v glavno bolnišnico v Sarajevu sprejeli pred tedni, potem ko si je med padcem na domu zlomil štiri rebra in poškodoval ramo.
Izetbegović se je rodil 8. avgusta 1925 v muslimanski družini v Bosanskem Šamcu na severu BiH. Po poklicu je bil pravnik. Vse življenje je bil antikomunist, zaradi islamske veroizpovedi pa je bil v zaporu dvakrat - od leta 1946 do 1948 zaradi članstva v nacionalističnih Mladih muslimanih, med letoma 1983 in 1988 pa zaradi Islamske deklaracije, ki jo je napisal 13 let pred tem.
Na prvih večstrankarskih volitvah v BiH leta 1990, na katerih so sicer zmagale tri nacionalistične stranke, je Izetbegović postal predsednik države. Med vojno v BiH (1992-1995) je s tem, ko je ostal v Sarajevu, od koder je vodil državo, za bosanske Muslimane postal junak. Za muslimanskega predstavnika v skupnem predsedstvu BiH je bil izvoljen leta 1996 in 1998.
V svoji politični karieri je Alija Izetbegović doživel tako vzpone kot padce, v obeh primerih pa se je skliceval na narod. Nasprotniki so mu očitali preveliko povezanost z zaporniškimi prijatelji, slab izbor sodelavcev in omahljivost pri odločanju.
Izetbegovič je bil eden od podpisnikov Daytonskega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH. Po njegovi smrti je od podpisnikov sporazuma ostal med živimi le še nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki mu zaradi vojnih zločinov sodijo pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine. Nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tudjman je umrl leta 1999.
V letih pred dokončnim razpadom nekdanje Jugoslavije je veljal za zmernega voditelja, ki je BiH vodil po nevtralni poti. Potem ko so Slovenija, Hrvaška in Makedonija razglasile neodvisnost, pa je tudi sam podprl zamisel o neodvisni BiH. V času, ko je bil Izetbegović predsednik predsedstva BiH, sta Slovenija in BiH leta 1992 vzpostavili diplomatske odnose.
Izetbegović se je upokojil leta 2000, potem ko je odstopil s položaja člana predsedstva BiH. Zatem se je umaknil tudi s položaja predsednika Stranke demokratske akcije (SDA), katere soustanovitelj je bil, stranka pa je ga nato na kongresu imenovala za svojega častnega člana.
Kot razlog za odstop s položaja člana predsedstva BiH je muslimanski vodja navedel starost in slabo zdravje.
Izetbegovića bodo pokopali v sredo
Alijo Izetbegovića bodo pokopali v sredo v Sarajevu, je sporočila njegova Stranka demokratske akcije (SDA). V središču Sarajeva bodo izrekli molitev, nato pa bodo posmrtne ostanke nekdanjega predsednika BiH pokopali na pokopališču Kovači.
Prvi odzivi na smrt Izetbegovića
Na smrt bivšega predsednika BiH Alije Izetbegovića so se z izrazi sožalja že odzvali predsednik predsedstva BiH Dragan Čović, hrvaški predsednik Stipe Mesić, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown, pa tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek in nekdanji predsednik Milan Kučan ter zunanji minister Dimitrij Rupel.
Predsednik predsedstva BiH Dragan Čović je ob smrti Izetbegovića njegovi družini v imenu predsedstva BiH in v lastnem imenu poslal sožalno brzojavko.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v sožalni brzojavki, ki jo je poslal njegovi družini, zapisal, da je imel Alija Izetbegović nedvomno veliko vlogo v vojni in v povojnih letih v BiH, s svojo osebnostjo in političnim delovanjem pa je močno vplival na dogajanje v tej državi. "Alija Izetbegović je vse življenje podredil političnemu delovanju, zlomila pa ga niso niti težka leta zaporniškega življenja," je med drugim zapisal Mesić.
Slovenski predsednik Janez Drnovšek je ob novici o smrti nekdanjega predsednika BiH Alije Izetbegovića izrazil sožalje predsedniku predsedstva BiH Čoviću. Predsednik Drnovšek je v svoji sožalni brzojavki izrazil osebno prizadetost ob novici o smrti Izetbegovića, na katerega ga je vezalo osebno poznanstvo. Predsednik republike je izrazil v svojem imenu in v imenu slovenskega naroda tudi najgloblje sožalje družini preminulega, so sporočili iz Drnovškovega urada. Kot je v svojem sporočilu med drugim zapisal Drnovšek, je imel z Izetbegovićem v vseh teh letih dobre odnose, v spominu pa mu bo ostal tudi kot velik prijatelj Slovenije.
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v sožalnem pismu družini ob smrti Izetbegovića zapisal, da z njim odhaja ena izmed najbolj verodostojnih prič in odličnih akterjev razpadanja nekdanje Jugoslavije ter tragedije, ki sta jo izzvala nasilje ter nepripravljenost takratnega beograjskega režima na mirno in demokratično razdružitev. Bil je velik bojevnik za svoja stališča in hraber človek. Vse, kar je počel, je počel z iskrenim prepričanjem, da je to dobro za BiH. Odhaja velik človek, je zapisal Kučan v sožalnem pismu, v katerem je tudi izrazil upanje, da se bo nekoč uresničil njegov sen o BiH, ki je prijazna do vseh državljanov, ne glede na njihovo versko, nacionalno ali civilizacijsko poreklo.
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je izrazil globoko sožalje Izetbegovićevi družini. "Alija Izetbegović, prijatelj Slovenije, nam bo v spominu ostal kot domoljub, ki je znal svojo domovino iz vojne vihre popeljati k mednarodnopravni uveljavitvi," je v telegramu zapisal minister Rupel.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown se je v izjavi poklonil bivšemu predsedniku BiH. "V resničnem smislu je bil oče svojega ljudstva. Dvomim, da bi Bosna in Hercegovina brez njega danes obstajali," je izjavil Ashdown.
Na Izetbegovićevo smrt se je danes odzval tudi nekdanji evropski posrednik za bivšo Jugoslavijo, britanski diplomat David Owen. Kot je dejal, je bil Izetbegović pogumen mož, ki je odigral odločilno vlogo v zgodovini svoje države.
