Odgovornost za umor Huseinova je pripisal vladi, vse desnousmerjene politične stranke in skupine pa je še pozval, naj se množično udeležijo pogreba ubitega urednika. "Za tem umorom stojijo oblasti," je zatrdil Kerimli in dodal, da "gre za napad na svobodo govora".
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je umor Huseinova označil za "resno hujskanje proti državi". "Storilci tega dejanja želijo svetu prikazati Azerbajdžan kot nestabilno in nedemokratično državo, kjer se dogajajo teroristični napadi in je kršena svoboda govora," je prepričan Alijev, ki je že pozval k hitrim ukrepom za odkritje storilcev.
Ministrstvi za notranje zadeve in nacionalno varnost sta opozicijo pozvali, naj umora Huseinova ne zlorablja za "zaostrovanje političnega položaja in širjenje napetosti". V skupni izjavi z generalnim tožilstvom sta se ministrstvi obvezali k takojšnji preiskavi dejanja.
Huseinov, ki je bil tudi ustanovitelj časnika Monitor, je bil pogosto kritičen do politike in gospodarstva v Azerbajdžanu. Ustreljen je bil, ko se je zvečer vračal domov. Zaradi člankov, objavljenih v časniku, je bil že večkrat tarča tožb s strani azerbajdžanskih uradnikov, zaradi njegovega dela pa so ga tudi že aretirali. Nedavno so neznanci napadli tudi nekega drugega sodelavca časnika Monitor.
Umor osupnil svet
Umor je osupnil tudi predstavnika za svobodo medijev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Miklosa Harasztija. "OVSE pričakuje preiskavo, da bi ugotovil, ali je umor kakorkoli povezan z delom Huseinova, kot domnevajo njegovi kolegi, oziroma z nedavnimi dogodki, povezanimi z napadi na novinarje v Azerbajdžanu," je dejal Haraszti.
Na kršenje civilnih svoboščin je Azerbajdžan opozorila tudi Evropska unija. Tiskovna predstavnica evropske komisarke za zunanje odnose Benite Ferrero-Waldner, Emma Udwin je poudarila, da "želi unija v Azerbajdžanu videti svobodo izražanja, svobodo medijev".
