Izraelski premier Ehud Olmert je med sejo varnostnega kabineta izjavil, da je Izrael že izpolnil cilje ofenzive, ki traja že 17. dan. So se pa izraelski ministri odločili, da bodo vpoklicali dodatne rezerve, ki bodo zamenjale sile v Libanonu.
Izraelski minister za pravosodje Haim Ramon je sicer dopoldne izjavil, da so udeleženci rimske konference o krizi v Libanonu, ki se je v sredo končala brez načrta o uveljavitvi takojšnje prekinitve ognja med libanonskim gibanjem Hezbolah in Izraelom, izraelskim oblastem odobrili nadaljevanje vojaške ofenzive v Libanonu. Kot je še dejal Ramon, so v Rimu v sredo odobrili, da se operacija proti Hezbolahu nadaljuje, dokler Hezbolah ne bo več prisoten na jugu Libanona in dokler ne bo razorožen.
Izraelska vojska je tako tudi danes nadaljevala napade na jugu Libanona, izraelska letala pa so posredovala tudi na območju Beke na vzhodu Libanona. Varnostni kabinet naj bi se odločil za še dodatno stopnjevanje letalskih napadov. Izraelska letala so v noči na četrtek napadla še več ciljev pri Kiamu ob libanonsko-izraelski meji.
Tuomioja zavrnil navedbe izraelskega ministra
Tuomioja se trenutno skupaj z evropsko komisarko za zunanje odnose Benito Ferrero-Waldner mudi na obisku na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi se seznanila s pogledi vseh sprti strani ter se na lastne oči prepričala o razsežnostih humanitarne krize na območju.
Al Kaida ponovno grozi
Arabska televizija Al Džazira je predvajala video posnetek, na katerem drugi mož teroristične mreže Al Kaide Ajman al Zavahiri zaradi izraelskih napadov na Libanon in Gazo muslimane poziva v vojno proti Izraelu.
Zavahiri opozarja, da Al Kaida ne bo »ostala tiho«, če se bo nasilje na Bližnjem vzhodu nadaljevalo.
Izrael nadaljuje z napadi
Izraelske oblasti so se odločile, da ne bodo zaustavile napadov na Libanon, saj udeleženci mednarodne konference o Libanonu, ki je v sredo potekala v Rimu, niso dosegli soglasja o premirju. ZDA in Velika Britanija so zavrnile pozive k takojšnji prekinitvi ognja, saj naj bi bilo treba prej zagotoviti pogoje za trajni mir na Bližnjem vzhodu. Arabske ter številne evropske države pa so zahtevale takojšnje premirje.
Najvišji poveljniki izraelske vojske so namreč predlagali, naj vlada odobri okrepljeno ofenzivo, so povedali predstavniki izraelske vlade in vojske, ki niso želeli biti imenovani. To so predlagali potem, ko je Izrael v sredo v Libanonu doživel največje izgube v času 15-dnevne ofenzive doslej. Izraelcev še vedno naklonjenih nadaljevanju operacije v Libanonu. 12 odstotkov pa se jih zavzema za takojšnjo ustavitev spopadov in začetek pogajanj za izpustitev zajetih izraelskih vojakov.
Izraelska vojska je tudi v noči na četrtek nadaljevala napade na sosednjo državo. Letala so obstreljevala položaje libanonske vojske na območju Amčita, 40 kilometrov severno od Bejruta.
Brez dogovora o izjavi o napadih na misijo ZN
Varnostni svet Združenih narodov ni dosegel soglasja o izraelskem napadu na misijo ZN v Libanonu, v katerem so bile ubite štiri osebe. Dogovor o izjavi so blokirale ZDA, ki so zahtevale izbris vsake zahteve po takojšnjem premirju v Libanonu, izbris besedila, ki bi kakorkoli kritiziralo Izrael, in navedbe o "namernih napadih" na pripadnike ZN. Razprava se bo nadaljevala danes.
Osnutek izjave je pripravila Kitajska, ki je v izraelskem napadu izgubila svojega državljana. Torkov napad na opazovalno točko ZN v Libanonu je sprožil izlive ogorčenja iz vsega sveta, generalni sekretar ZN Kofi Anan pa je namignil, da je bil napad morda celo nameren.Takšne domneve utrjujejo tudi poročila o tem, da so ubiti pripadniki misije ZN pred smrtonosnim napadom večkrat opozarjali Izraelce, naj prenehajo z bombardiranjem okrog njihove misije. Poleg Kitajske so svoje državljane v napadu izgubile tudi Avstrija, Kanada in Finska. Izraelski premier Olmert je odločno zanikal navedbe, da bi bil napad nameren.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.