Ameriški odposlanec Anthony Zinni naj bi na Bližnji vzhod prispel ta četrtek, dan pred tem pa izraelski tanki in pehota še vedno nadzorujejo palestinsko območje Ramale na Zahodnem bregu. Palestinske oblasti so sporočile, da pogajanja ne bodo mogoča, dokler se Izraelci ne bodo umaknili iz zasedene Ramale.
"Premirja ne bo, dokler bodo okupirali Ramalo in dokler bodo njihovi ostrostrelci streljali na civiliste, ki se premikajo po ulicah," je dejal palestinski minister za informiranje Yasser Abed Rabbo. "To ni nikakršno premirje. To bi bila kapitulacija," je dejal.
Palestinski voditelj Jaser Arafat je politiko izraelskega premiera Ariela Šarona označil za "zelo neumno", vdore izraelskih tankov v Ramalo pa kot "čisto brutalnost". Dodal je, da palestinskim silam še ni uradno ukazal odgovoriti na izraelske operacije, vendar pa "ima moje potrpljenje meje". Obenem je izrazil tudi dvom v možnosti za uspeh misije ameriškega odposlanca Anthonyja Zinnija, da bi dosegel premirje med sprtima stranema. Kot je dejal palestinski minister za informiranje Jaser Abed Rabo, premirja, na katerega upa Zinni, ne bo mogoče vzpostaviti brez izraelskega umika iz Ramale. Kar pa se po današnji odločitvi izraelskega vladnega kabineta ne bo zgodilo v bližnji prihodnosti.
Na vprašanje, ali ima sredstva za ustavitev nasilja, kot od njega zahtevajo Izraelci in Američani, je Arafat zagotovil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, in dodal, da "lahko mir 100-odstotno zagotovi le bog". Dejal je tudi, da ne nadzoruje vseh skrajnih skupin v okviru njegovega gibanja Fatah. "Mnoge od skupin Fataha me ne poslušajo, vendar je to ena oblika demokracije," je pojasnil palestinski voditelj in dodal, da obsoja samomorilske napade. "Vendar ne smete pozabiti, da naše ljudstvo trpi," je sklenil Arafat.
Izraelci se ne umikajo iz Ramale
Izraelski vladni kabinet za varnost se je na današnji izredni seji odločil, da vojska ne bo umaknila tankov iz palestinske Ramale, ki jo je zasedla v včerajšnji obsežni operaciji. Po poročanju izraelskega radia se je obrambni minister Binjamin Ben Eliezer zavzel za ustavitev vojaške operacije v Ramali in tudi zagrozil z umikom laburistične stranke iz vlade. Eliezer in izraelski premier Ariel Šaron sta se zaradi tega zapletla v besedni dvoboj, nato pa je kabinet na predlog Šarona glasoval o vprašanju vojaške operacije v Ramali in podprl njeno nadaljevanje. Izraelski tanki so medtem že prodrli do osrednjega trga v Ramali, kjer je nameščenih več oklepnih vozil. Po navdbah predstavnika izraelske vojske je prišlo do streljanja med izraelskimi in palestinskimi silami, v katerem je bil ubit nek izraelski vojak.
Po trditvah glavnega svetovalca palestinskega voditelja Jaserja Arafata, Nabila Abuja Rudejne, pa je Izrael zahteval od ZDA, naj Zinnijev obisk na Bližnjem vzhodu preložijo, dokler Izrael ne bo končal vdorov na palestinska begunska taborišča. Kot je še dejal Rudejna, pritisk mednarodne skupnosti na Izrael nima nobenega učinka. "Izraelci nas terorizirajo ter izzivajo svojega ameriškega zaveznika, mednarodno skupnost, pa tudi Varnostni svet Združenih narodov."
Prelivanje krvi se nadaljuje
Izraelski tank je danes v Ramali na Zahodnem bregu med obstreljevanjem ciljev zadel tudi neodvisna fotografa iz Francije in Italije. Medtem ko je bil prvi le ranjen, je drugi, Raffaelo Ciriello, zaradi hudih ran umrl. To je prvi novinar, ki je bil ubit od začetka palestinske intifade septembra 2000, več deset pa jih je bilo v tem času ranjenih.
Natančnosti o napadih na fotoreporterja še niso znane. Po prvih podatkih je do streljanja prišlo v bližini begunskega taborišča Kadura in zdi se, da voznik tanka, ki je streljal, novinarja ni opazil. Predstavnik izraelske vojske je še zatrdil, da je bilo območje Ramale od včerajšnje operacije zaprto za civiliste. Smrt italijanskega fotografa je medtem potrdila tudi italijanska vlada.
V središču Ramale pa je bil danes ranjen tudi egiptovski televizijski novinar Tarek Abdeljaber, ko je s kolegi snemal dogajanje v središču mesta. Novinar je za tiskovno agencijo AFP potrdil, da sta ga ranila izraelska izstrelka.
Po navedbah palestinskih virov je bilo v nočnih spopadih v bližini Arafatovega štaba v Ramali ubitih pet Palestincev, med njimi tudi Arafatov varnostnik. Izraelci so ponoči prijeli tudi več deset Palestincev in zasegli večje količine orožja ter odkrili več delavnic, kjer izdelujejo eksplozivna telesa.
Resolucija v podporo palestinski državi
Ameriška delegacija je sinoči v VS OZN poskrbela za prvovrstno presenečenje, ko je za zaprtimi vrati predlagala resolucijo, "v podporo viziji Bližnjega vzhoda", kjer druga ob drugi v miru in v mednarodno priznanih mejah obstajata dve državi Izrael in Palestina. Resolucijo je podprlo 14 članic VS, medtem ko se je Sirija, ki je hotela predlagati resolucijo arabskih držav, glasovanja vzdržala. Sirski veleposlanik Mihail Wehbe naj bi bil po trditvah diplomatskih virov tako presenečen ob ameriškem predlogu, da je ostal brez besed. Resolucijo je sicer označil kot šibko, ker ne omenja izraelske okupacije Palestine, vendar je bil edini, saj so jo pozdravili med drugim tako Palestinci kot Izraelci, kar je izredno redek dogodek.
Začetek torkovega dneva v VS je bil sicer razgiban, vendar ni obetal takšnega razpleta. Po nastopu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, se je VS umaknil na zaprta posvetovanja, diplomatski viri pa so sporočili, da bodo arabske države prek Sirije znova skušale prodreti z resolucijo. Kljub temu da naj bi iz predloga resolucije umaknili zahtevo po ustanovitvi mednarodne opazovalne misije v Izraelu, pa so diplomati menili, da ZDA tega predloga ne bodo podprle. Skoraj nihče pa ni pričakoval, da bodo prišle na dan s svojim predlogom, ki med drugim zahteva takojšnjo prekinitev spopadov, vrnitev za pogajalsko mizo in obsoja terorizem. Ameriški veleposlanik John Negroponte je zatrdil, da je resolucija trdna in sprejeta na podlagi širokega konsenza glede ciljev in naslednjih korakov v mirovnem procesu. Zanjo naj bi se odločili zaradi hudega nasilja. Palestinski predstavnik v ZN Naser al Kidva je resolucijo pozdravil, ker prvič doslej omenja državo Palestino, izraelski veleposlanik Jehuda Lankri pa je menil, da je resolucija uravnotežena in je ni kritiziral.
Gre za prvo resolucijo o Bližnjem vzhodu, ki jo je VS potrdil od oktobra l. 2000. ZDA, sicer zaveznice Izraela, so v preteklosti izkoriščale možnost veta, da so blokirale resolucije, ki so jih predlagali Arabci.
Odzivi na predlog resolucije
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je dokument označil za pomembnega. Hkrati je sprti strani pozval, naj se odzoveta na pozive mednarodne skupnosti in se vrneta za pogajalsko mizo. Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je resolucijo označil kot pomembno in spodbujajočo. Vedrine je še poudaril, da je resolucija bila sprejeta na pobudo ZDA, ki so sicer doslej nasprotovale vmešavanju VS ZN v bližnjevzhodni spor. Nemška vlada meni, da resolucija odpira različne možnosti in je izraz solidarnosti. Britanska vlada pa meni, da je spodbujajoče dejstvo, da je VS ZN odločil "govoriti jasno, neposredno in v en glas" o razmerah na Bližnjem vzhodu. Sprti strani je še pozvala, naj odgovorita na konstruktiven način.
