Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju, predsedujočemu svetu EU, v telefonskem pogovoru sporočil, da se bodo ruske sile iz Gruzije začele umikati 18. avgusta opoldne. Sarkozy pa je Medvedjeva opozoril na resne posledice za odnose z Evropsko unijo, če ruske sile ne zapustijo Gruzije, so sporočili iz urada francoskega predsednika. Medvedjev in Sarkozy sta se tudi dogovorila, da se bosta o napredku pri uresničevanju sporazuma vsak dan pogovarjala po telefonu.
Poveljnik ruskih sil je sporočil, da so ruske sile že začele zapuščati Južno Osetijo in se premikajo proti Rusiji. Kmalu zatem je ruski obrambni minister že zanikal te navedbe in dejal, da se umik še ni začel, gre le za priprave na umik. "O umiku še razpravljamo, odločitev bo sprejeta, ko se situacija stabilizira,“ je dejal tiskovni predstavnik ministrstva.

Medtem pa so vse bolj glasne trditve, da Rusija še bolj utrjuje svoj položaj, kljub podpisu sporazuma o prekinitvi ognja.
Podpis sporazuma
Potem ko je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili podpisal francoski sporazum o prekinitvi ognja, je mirovni sporazum podpisal tudi ruski predsednik Medvedjev.
Vpleteni v rusko-gruzijski konflikt naj bi se na podlagi sporazuma, ki obsega šest točk, tudi vzdržali uporabe nasilja, prenehali z medsebojnimi sovražnostmi in humanitarnim delavcem omogočili neoviran dostop do prizadetih območij. Gruzijska vojska se mora na podlagi sporazuma vrniti v svoja oporišča, začeti pa je potrebno tudi mednarodno razpravo o načinih zagotavljanja varnosti in stabilnosti v Južni Osetiji in Abhaziji.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem dejal, da ruske enote še nimajo časovnega načrta za umik iz Gruzije, kar zahteva podpisani sporazum.
'Gruzija se ne bo odrekla niti delčku ozemlja'
Sakašvili se je v Tbilisiju sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je tja dopotovala v okviru diplomatskih prizadevanj Zahoda za končanje krize na Kavkazu. Ob tem je zatrdil, da se Gruzija ne bo odrekla Južni Osetiji in Abhaziji. "Gruzija se ne bo odpovedala niti kvadratnemu kilometru državnega ozemlja," je po srečanju z Merklovo povedal Sakašvili in dodal, da ruska vojska, ki jo je obtožil tudi etničnega čiščenja, ne more ostati prisotna v državi v obliki mirovnih sil. "Kaj takega, kot so ruske mirovne sile v Gruziji, sploh ne obstaja več. So samo ruske sile," je pojasnil.
Nemška kanclerka je medtem že pred srečanjem z njim napovedala, da se bo nekdanja sovjetska republika Gruzija priključila zvezi Nato. S tem je Gruzija prejela enega od najmočnejših izrazov podpore pri njenih prizadevanjih za priključitev severnoatlantskemu zavezništvu, čemur ostro nasprotuje Rusija. Obenem je Merklova ponovno izrazila podporo gruzijski ozemeljski celovitosti ter povedala, da pričakuje "zelo hiter, zelo točen umik ruskih enot iz Gruzije", k čemur je na sobotnem srečanju v ruskem Sočiju že pozvala ruskega predsednika Medvedjeva.

Na obljubo o umiku, ki jo je Medvedjev dal francoskemu kolegu Sarkozyju, se je odzvala tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je izrazila upanje, da bo ruski predsednik tokrat držal besedo. Kot je povedala v pogovoru za televizijsko mrežo NBC, Rusija trenutno ne deluje v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja.
Papež pozval k odprtju humanitarnih koridorjev
Medtem je Papež Benedikt XVI. v nagovoru vernikom v svoji poletni rezidenci blizu Rima pozval k takojšnjemu odprtju humanitarnih koridorjev med Gruzijo in separatistično pokrajino Južno Osetijo, da bi človekoljubna pomoč lahko hitreje dosegla žrtve rusko-gruzijske vojne.
"Tega si želim, da bi bili tako mrtvi lahko deležni dostojnega pogreba, ranjeni bi imeli dostop do pomoči, tisti, ki se želijo pridružiti svojim dragim, pa bi to lahko storili," je povedal.
Ob tem je izrazil svojo zaskrbljenost nad razmerami v Gruziji ter pozval mednarodno skupnost k radodarnosti pri pomoči beguncem, še posebej ženskam in otrokom, ter k zagotavljanju varnosti in temeljnih pravic. Izrazil je upanje, da bo trenutna prekinitev ognja, ki je bila dosežena s prizadevanji EU, vodila v trajen mir.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.