Kot je dejal Annanov tiskovni predstavnik Fred Eckhard, ne gre za "evakuacijo, ampak za zmanjševanje števila, medtem ko je varnostni položaj v državi pod nenehnim nadzorom". Po njegovih napovedih pa se bo tudi število sodelavcev ZN, ki so še ostali v Iraku, v prihodnjih dneh še dodatno zmanjšalo. Mednarodni sodelavci ZN se bodo po Annanovem ukazu umaknili v Jordanijo, humanitarne naloge ZN v Iraku pa naj bi po Eckhardovih besedah sedaj opravljali s pomočjo 4000 iraških sodelavcev ZN.
Žalovanje za članico prehodne vlade
V bolnišnici v Bagdadu pa je umrla članica sveta prehodne iraške vlade Akila al-Hašimi, ki je bila pred petimi dnevi hudo ranjena v napadu v Bagdadu. Akila al-Hašimi, ena od treh ženskih članic sveta prehodne iraške vlade, je bila pred petimi dnevi hudo ranjena v streljanju pred svojim domom v zahodnem Bagdadu. Al-Hašimijeva bi se sicer morala udeležiti zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku. Ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer je že izrazil sožalje svojcem al-Hašimijeve, njenim kolegom v svetu prehodne vlade in iraškemu narodu. Predsedujoči svetu Ahmed Šalabi pa je napad na al-Hašimijevo pripisal ostankom strmoglavljenega režima pod vodstvom Sadama Huseina.
Al-Hašimijeva je bila 20. septembra v streljanju pred svojim domom hudo ranjena v trebuh. Napadlo jo je šest moških, ki so se v manjšem tovornjaku peljali mimo njene hiše. Al-Hašimijeva se je ravno pripravljala na odhod v New York na zasedanje Generlane skupščine OZN.
Al-Hašimijeva, sicer šiitska muslimanka, naj bi postala nova iraška veleposlanica pri ZN.
Službovala je že na zunanjem ministrstvu v času Huseinovega režima in je bila ključna svetovalka nekdanjega podpredsednika iraške vlade Tarika Aziza. Kot edina visoka predstavnica strmoglavljenega režima je bila imenovana v 25-članski svet prehodne iraške vlade.
Nasilje v Iraku ne pojenja
Po trditvah hotelskega osebja in članov ekipe NBC je bomba, ki je eksplodirala v bližini hotela Aike, imela manjšo eksplozivno moč, saj bi v nasprotnem primeru porušila dobršen del zgradbe. Britanska člana ekipe NBC sta bila ranjena. Predstavniki ameriške vojske so povedali, da zaenkrat še nimajo podatkov o eksploziji.
V dveh današnjih eksplozijah v severnoiraškem mestu Mosul je bilo ranjenih osem ameriških vojakov, od tega trije resneje. Eksplozije so odjeknile ob cesti, ko je mimo peljal konvoj ameriške vojske.
Ameriška vojska pa je sporočila, da njeni vojaki niso krivi za smrt devetih pripadnikov iraških varnostnih sil in jordanskega telesnega stražarja, ki so bili ubiti v streljanju ameriških sil 12. septembra v Faludži. Preiskava incidenta je po besedah ameriškega generala Ricarda Sancheza pokazala, da so vojaki "ravnali v skladu s pravili, ki so določena za uporabo strelnega orožja". Preiskava naj bi bila s tem končana, po incidentu pa so se opravičili. Oblasti v Faludži so po incidentu zatrjevale, da so ameriški vojaki streljali na iraške varnostne sile, medtem ko so slednji zasledovali kriminalce.
V sredo zvečer je v Faludži umrl nek iraški otrok, v katerega je trčilo ameriško vojaško vozilo. Po ameriških navedbah naj bi se otrok postavil pred vozilo, ki je bilo del vojaškega konvoja.
Rumsfeld: tranzicija Iraka vzor za druge
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld ocenjuje, da "je Irak na dobri poti, da postane model uspešne tranzicije med tiranijo in demokracijo", piše ameriški časnik Washington Post. Rumsfeld napoveduje, da bo načrt o povojni ureditvi Iraka uspel, tako kot je uspel napad. "To bo sicer trajalo več kot tri tedne, vendar menim, da bomo dosegli mir," dodaja Rumsfeld.
Britanski zunanji minister Jack Straw pa je prepričan, da je bila vojaška akcija v Iraku upravičena, četudi doslej niso našli dokazov o orožju za množično uničevanje. Kot je dejal, "bi morebitno odlašanje z akcijo oslabilo OZN in podaljšalo trpljenje iraškega naroda". Vojna je bil po Strawovih besedah tudi potrebna zaradi iraškega nesodelovanja z inšpektorji za orožje.
Predhodno poročilo ameriške obveščevalne agencije (CIA), ki v Iraku iščejo dokaze o orožju za množično uničevanje in jedrskem programu, ne bo prineslo nobenih ugotovitev o najdbi le-tega. Vodilni predstavniki CIA sicer v sredo niso želeli povedati, katere ugotovitve bo vključevalo poročilo, ki naj bi bilo v kratkem predstavljeno, vendar so izrazili pričakovanje, da v njem ne bo nobenih zaključkov o domnevnem iraškem oborožitvenem programu.
Strokovnjaki CIA na čelu z nekdanjim inšpektorjem OZN Davidom Kayjem v Iraku iščejo dokaze o orožju ter programih za izdelavo tega orožja, pa tudi dokaze o prepovedanih raketah in jedrskem programu. Kay naj bi v kratkem predstavil svoje ugotovitve direktorju CIA Georgeu Tenetu. "To bo le začasno poročilo, saj Kayjeva ekipa še vedno zbira podatke na terenu. Poročilo verjetno ne bo vsebovalo nobenih trdnih ugotovitev," je sporočil tiskovni predstavnik CIA Bill Harlow.
Južnokorejska vojska v Irak, Turki proti
Južnokorejski predsednik Roh Moo-Hyun je napotitev vojakov v Irak, k čemur jih pozivajo ZDA, povezal z napredkom glede severnokorejske jedrske krize. Južna Koreja je v sredo v Irak napotila delegacijo, ki bo preučila tamkajšnje razmere. Po javnomnenjskih raziskavah pa večina Južnokorejcev nasprotuje napotitvi južnokorejskega kontingenta v Irak v sedanjih razmerah, vendar pa bi podprli njihovo napotitev, če bi to odobrili OZN. V Južni Koreji so sicer ta konec tedna predvideni protesti proti morebitni napotitvi južnokorejskih enot v Irak.
Odhodu vojakov v Irak pa nasprotuje skoraj tri četrtine Turkov, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil turški časnik Vatan. Turški pravosodni minister Cemil Cicek je medtem dejal, da Turčija od ZDA pričakuje, da bodo ukrepale proti kurdskim upornikom, ki so iz Turčije prebegnili v Irak. Turčija to pričakuje kot nagrado za svoje sodelovanje v mednarodnih silah v Iraku.
Bodo v Iraku uvedli smrtno kazen?
ZDA in Velika Britanija razmišljata o ponovni uvedbi smrtne kazni v Iraku, s čimer bi odgovorili na pozive vplivnih Iračanov k zajezitvi brezzakonja, ki je v Iraku v vzponu, v današnji izdaji piše britanski dnevnik Times. Posebna odposlanka britanskega premiera Tonyja Blaira Ann Clwyd je za časnik povedala, da britanska vlada sicer nasprotuje smrtni kazni, a vseeno razmišlja o pozivih članov iraške prehodne vlade k njeni ponovni uvedbi, saj "so Iračani frustrirani, ker v brezzakonju ni kazni". "Razumem občutke Iračanov, ki želijo maščevanje, vendar pa se je moč maščevati na različne načine,"
