Države članice varnostnega sveta so po petkovem poročanju Hansa Blixa ostale vsaka na svojem bregu, nekatere pa še naprej čakajo, iz katere smeri bo zapihal močnejši veter.
Washington in London sta včeraj varnostnem svetu povedala, da je njunega potrpljenja konec. Medtem, ko varnostni svet v precejšnji meri še vedno zavrača uporabo sile za razorožitev Iraka, je ameriški veleposlanik Negroponte napovedal, da bodo ZDA glasovanje o novi resoluciji zahtevale že prihodnji teden. Najverjetneje to ne bo v ponedeljek, prav gotovo pa enkrat od torka naprej.
Irak zahteva ukinitev embarga
Irak je po petkovem poročilu vodje Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hansa Blixa in generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda El Baradeja varnostni svet pozval, naj v celoti ukine sankcije, ki jih je organizacija proti Iraku uvedla po invaziji na Kuvajt leta 1990.
Po mnenju iraškega predsednika Sadama Huseina, ki se je sestal z voditelji vladajoče stranke Baas in revolucionarnega sveta, najvišjega organa oblasti v Iraku, poročilo dokazuje, da Bagdad nima orožja za množično uničevanje. "Embargo proti Iraku bi moral biti popolnoma odpravljen, potem ko je svet spoznal motive ZDA in je Irak uresničil resolucije ZN," piše v izjavi, sprejeti na omenjenem sestanku.
Bush: Sadam Husein krši zahteve OZN
Ameriški predsednik George Bush je v tedenskem radijskem nagovoru opozoril, da iraški voditelj še vedno krši zahteve OZN, s tem ko se noče razorožiti. Kot zadnje sredstvo moramo biti pripravljeni na uporabo vojaške sile, je poudaril Bush. "Delamo vse, kar je mogoče, da bi se izognili vojni v Iraku. Če pa se Sadam Husein ne bo hotel razorožiti na miren način, ga bomo razorožili s silo," je poudaril Bush. Sicer je znova poudaril, da ima Husein povezave s teroristi, ki bi mu lahko dobavljali orožje za množično uničevanje.
Glede uničevanja raket vrste al-samud pa je Bush povedal, da je Irak res uničil nekaj teh raket, vendar pa naj bi obenem ukazal nadaljevanje izdelave iste vrste raket.
Podporo novi resoluciji že izrazili Avstralija in Japonska
Avstralski premier John Howard je podprl ultimat Iraku. Kot je dejal, je zamisel o postavitvi zadnjega roka dobra zamisel, ob tem pa menil, da bi glasovanje proti predlogu resolucije spodkopalo avtoriteto OZN.
Podporo predlogu resolucije pa je danes izrazila Japonska. Japonska zunanja ministrica Joriko Kavaguči je povedala, da bo Japonska, ki sicer trenutno nima sedeža v varnostnem svet, pozivala članice, naj sprejmejo resolucijo, saj dvomi v uspeh učinkovitosti nadaljevanja inšpekcij v Iraku.
Španski premier Jose Maria Aznar je za nemški časnik Der Spiegel pozval k "čim širši podpori" drugi resoluciji, pri čemer je poudaril, da iraški voditelj Sadam Husein ni pokazal pripravljenosti za razorožitev. "Delam vse za to, da bi proces odločanja ostal v varnostnem svetu, vendar pa bo to delovalo samo v primeru, če bomo dobili čim širšo podporo novi resoluciji," je pojasnil Aznar.
Rusija, Nmečija, Francija in Kitajska zavračajo ultimat
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je 17. marec, ki ga dopolnjeni ameriško-britansko-španski predlog resolucije predvideva kot zadnji datum za razorožitev Iraka, označil kot "neupravičen ultimat". Ivanov je tudi dejal, da vedno obstaja še možnost za politično rešitev, in menil, da bi bilo nevarno, če je ne bi upoštevali.
Rusija je odločena uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na razpolago, da prepreči njegovo sprejetje, uporaba veta je ena izmed možnosti, je poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov. "Rusija ne more podpreti tega besedila in ocenjujemo, da resolucija ne bo sprejeta," je še povedal Fedotov.
Nasprotovanje vsakršni novi resoluciji o Iraku, še posebej, če predvideva uporabo sile, pa je medtem izrazila tudi Kitajska. Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan je pozno v petek po krajevnem času v New Yorku še pozval varnostni svet, naj naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi preprečile humanitarno katastrofo na Bližnjem vzhodu.
Tudi nemški predsednik Johannes Rau se je zavzel za nadaljevanje iskanja mirne rešitve iraške krize. Kot je poudaril za nemški časnik Bild am Sonntag, je vsakršna rešitev, v kateri ljudje ne umirajo, boljša od vojne. "Dokler se ne sliši pušk, ima mir možnost - in to možnost je treba izkoristiti," je še poudaril Rau.
Tudi čilski predsednik Ricardo Lagos se je pridružil mnenju, da je rok za razorožitev, ki ga predlagajo ZDA, Velika Britanija in Španija, prekratek. Uradno mnenja Čila, ki je trenutno član varnostnega sveta, je Lagos že sporočil ameriškemu predsedniku. »Uničevanje teh orožij bi lahko trajalo dva, tri ali štiri mesece, inšpektorjem bi morali dati vsaj toliko časa,« meni Lagos.
Uničevanje raket se nadaljuje
Tiskovni predstavnik inšpektorjev v Iraku Hiro Ueki je poročil, da je Irak pod nadzorom uničil šest raket al-samud 2 in tri raketne konice. Predstavnik iraškega ministrstva za informiranje Odaj al-Taje je povedal, da Iračani raket v petek niso uničevali zato, ker so tri uničili v četrtek, ko so muslimani praznovali novo leto.
Ameriška in britanska letala so bombardirala iraško protiletalsko obrambo na jugu Iraka. Šlo je za tretji tovrstni napad v treh dneh. Mobilni sistem protiletalske obrambe je bil nameščen na območju prepovedi preletov 370 kilometrov zahodno od Bagdada in je predstavljal nevarnost za zavezniška letala, so sporočili s centralnega poveljstva ameriške vojske v Tampi na Floridi.
Po iraških navedbah so bili v četrtek pri napadih ubiti trije iraški civilisti, saj naj bi zavezniška letala bombardirala civilna poslopja. Poveljstvo ameriške vojske pa je te informacije zanikalo in poudarili, da letala ZDA in Velike Britanije nikoli ne napadajo civilnih ciljev.
