Proruski separatisti so danes okrepili ofenzivo na vzhodu Ukrajine in uničujejo mesto Debalcevo, so sporočile ukrajinske oblasti. "Obstreljevanje se ne konča. Mesto je v plamenih," je preko svoje Facebook strani sporočil vodja regionalne policije Vječeslav Abroskin.
Ukrajinska vojska je že pred tem sporočila, da najhujši boji potekajo prav okoli Debalceva, ki se nahaja med Doneckom in Luganskom, oporiščema prorurskih upornikov, pa tudi v bližini Mariupola, na obali Azovskega morja. Uporniki so, kot je sporočila vojska, zjutraj krenili v ofenzivo z raketami in tanki na južni del Debalceva, kjer že več tednov potekajo hudi boji.
Pripadniki skupin prostovoljcev, ki pomagajo braniti Mariupol, so sporočili, da so "ruska oklepna vozila brez oznak" zapeljala na ukrajinsko območje iz Novoazovska, mesta, ki se nahaja na meji z Rusijo in je pod nadzorom proruskih upornikov.
Sicer pa je v spopadih med proruskimi uporniki in ukrajinsko vojsko na vzhodu Ukrajine samo v petek umrlo 28 ljudi, zaradi česar se verjetnost, da bo mirovni dogovor iz Minska, ki naj bi stopil v veljavo danes opolnoči, manjša.
Mirovni sporazum, ki ga je po 16 urah pogajanj sprejela normandijska četverica, predvideva, da se dva dneva po začetku prekinitve ognja začne umik težkega orožja za od 50 do 140 kilometrov, kar bi omogočilo vzpostavitev tamponskega območja. Umik orožja naj ne bi trajal dlje kot dva tedna. Dogovor so poleg t. i. normandijske četverice, ki jo sestavljajo nemška kanclerka Angela Merkel, francoski, ruski in ukrajinski predsedniki Francois Hollande, Vladimir Putin in Petro Porošenko, podpisali tudi proruski separatisti in kontaktna skupina za Ukrajino (Rusija, Ukrajina in Ovse).
Porošenko: Mir je ogrožen
Porošenko je Rusijo danes obtožil, da je znatno okrepila ofenzivo. "Po tem, kar smo dosegli v Minsku, to ni le obleganje ukrajinskih civilistov in stanovanjskih četrti – to je napad na dosežke v Minsku in to brez razlage," je dejal.
Rusija pa je v izjavi, objavljeni na spletnih straneh zunanjega ministrstva, še enkrat izrazila pripravljenost pomagati pri uresničevanju dogovora. "Ukrajinski uradni predstavniki (...) pa tudi vsi tisti iz zahodnih držav, še posebej ZDA, so izrazili solidarnost z mnenjem radikalnih nacionalistov iz ukrajinskega parlamenta in začeli izkrivljati vsebino dogovora iz Minska," so sporočili. Kot so dodali, Kijev in Zahod "dvomita v implementacijo konkretnih določil dokumenta," ki so jih uradno podprli vsi zgoraj našteti.
Medtem ko predstavniki separatističnih regij Luganska in Donecka "izkazujejo svoj odgovorni odnos do danih obveznosti, izjave ukrajinskih politikov in Kijeva vzbujajo dvome," še navaja Moskva. "Še enkrat poudarjamo, da je osnovno sporočilo minskega dogovora končati spopade, umik težkega orožja in začetek resnične ustavne reforme v Ukrajini."
Rusija želi, da "vsi podpisniki četrtkovega minskega dogovora" – Kijev, proruski uporniki in predstavniki Ovse - "vključno z Nemčijo in Francijo naredijo vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo strogo upoštevanje tega dogovora," še navaja uradna Moskva.
Merklova in Holande sta danes ponovno pozvala k uresničevanju dogovora in predvsem k spoštovanju premirja. Ponovno sta se po telefonu pogovarjala s Porošenkom in izrazila zaskrbljenost glede novih bojev. Porošenko jima je zatrdil, da bo ukrajinska stran zagotovo spoštovala prekinitev ognja. "Vse je nared za začetek prekinitve ognja," so sporočili iz Porošenkovega urada. Poleg tega naj bi tudi vodja proruskih separatistov Aleksander Zaharčenko podpisal ukaz o "takojšnji prekinitvi ognja" ob dogovorjenem času. Ukaz sicer četam separatistov dovoljuje, da na vsak morebiten napad odgovorijo "z vso silo in sredstvi".
Rusija VS predlagala resolucijo o Ukrajini
Rusija je v petek zvečer Varnostnemu svetu Združenih narodov predložila predlog resolucije, ki bi pozvala k polnemu spoštovanju četrtkovega dogovora iz Minska. VS ZN bi lahko o resoluciji glasoval že v nedeljo, takoj zatem, ko bi sporazum začel veljati in ko naj bi se začela tudi prekinitev ognja.
"Dokument pozdravlja rezultate pogovorov v Minsku in vsebuje poziv vpletenim stranem, da ga izvajajo," je pojasnil neimenovani diplomat v ZN. V dosedanjem poteku konflikta na vzhodu Ukrajine je Rusija v VS ZN sicer blokirala še vse poskuse kakršne koli resolucije.
ZDA Rusiji očitajo nadaljnjo dostavo težkega orožja v Ukrajino
ZDA so sicer sinoči izrazile zaskrbljenost nad poročili, da naj bi v Ukrajino iz Rusije pripeljali novo težko orožje. "Zelo nas skrbi nadaljevanje spopadov, posebej na gosto poseljenih območjih. Prav tako nas skrbijo poročila o novih tankih in raketnih sistemih, ki so prečkali mejo z Ukrajino v zadnjih dneh. Ruska vojska je namestila velike količine topništva in raketnih sistemov. Prepričani smo, da gre za ruske sisteme in ne sisteme separatistov," je povedala predstavnica zunanjega ministrstva Jen Psaki.
Dodala je, da imajo ZDA obveščevalne podatke, ki kažejo, da Rusija v regijo premika tudi sisteme za zračno obrambo. Na vprašanje, ali ima za to dokaze in ali jih je pripravljena pokazati, je Psakijeva odgovorila, da bodo ZDA dokaze razkrile, ko bo to mogoče.
KOMENTARJI (271)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.